»Tudi če bom obsojen in zaprt samo en dan, bodo v Iraku zaplenili vse moje premoženje in zaprli vso mojo družino,« je sodnemu senatu, ki ga vodi Maja Povše, v zaključni besedi povedal 43-letni Iračan Rašid Aziz. Obtožen je sodelovanja v teroristični organizaciji Islamska država, kar že vse od začetka zanika.
Njegov zagovornik Žiga Podobnik je dejal, da je sodba, ki jo bodo Azizu izrekli v sredo, lahko le oprostilna, da bo zakonita in pravilna. Specializirani tožilec Aljaž Britvič pa je, nasprotno, vztrajal pri obsodbi. Predlagal je sedem let in pol zapora od zagroženih osem, petletni izgon iz države in podaljšanje pripora zaradi begosumnosti. Na podlagi protiteroristične zakonodaje Aziza iščejo tudi v Iraku, tam mu grozita smrtna oziroma dosmrtna kazen. Toda obramba trdi, da tamkajšnja šiitska vlada (neutemeljene) očitke o terorizmu izkorišča za maščevanje sunitom. On in člani njegove družine so bili namreč blizu nekdanjemu (sunitskemu) predsedniku Sadamu Huseinu.
Tožilstvo očita Azizu »zgolj« sodelovanje v teroristični skupini, ne pa izvršitve konkretnih terorističnih akcij. Po Britvičevih besedah sicer obstajajo dokazi tudi za slednje, a je dejanje oddaljeno in je že zastaralo (leta 2005 so v Iraku na improviziranem neeksplodiranem eksplozivnem sredstvu našli Azizove prstne odtise). Bistveni dokaz za sodelovanje v IS so po mnenju tožilca najdene plačilne liste te organizacije. Gre za tabele v treh različnih datotekah, najdene na različnih krajih (dve v Iraku in ena v Siriji), v različnih časih (dve leta 2017 – junija in decembra – in ena leta 2018) s strani različnih organov. Med 60.000 imeni na teh seznamih je bilo navedeno tudi obtoženčevo. Plačo zase in »štipendijo« za družinske člane naj bi dobival od 9. aprila do 30. decembra 2016. V Sloveniji se predstavlja z nekoliko drugačnim imenom in rojstnim datumom, se pa podatki o njegovih treh otrocih popolnoma ujemajo, je navedel tožilec.
Dvakrat v rokah koalicijskih sil
Plačilne liste so dokazi z bojišča, vendar jim ni mogoče odreči dokazne vrednosti, je dejal. Slovenska policija jih je dobila od ameriškega FBI, ki je z njimi ravnal skrbno in sistematično, vsako uporabo so tudi protokolirali, je sklenil na podlagi pričanj agentov Allison Larson in Joeffreyja Shawna Petersa. »Nič ne kaže, da bi organi ZDA v datoteke posegali,« je dejal Britvič. Po njegovem mnenju bi v tem primeru ZDA hotele Azizu soditi same, pa tega niso nikoli zahtevale. Podobnik je po drugi strani podvomil o verodostojnosti datotek, češ da je datum njihovega nastanka vezan na nastavitev sistemskega časa na napravi, na kateri so bile ustvarjene. »Danes lahko kreiramo datoteko na datum leta 2017, pa izvedenec tega ne bo ugotovil,« je dejal odvetnik in dodal, da so zagotovo v datoteke posegali tudi vsebinsko.
Tožilec je opozoril tudi na druge, dopolnilne dokaze. Recimo, da so Aziza koalicijske sile zaradi nameščanja improviziranih eksplozivnih naprav prijele tako maja 2006 kot junija 2008. V dokumentih so navedena nekoliko različna imena in datumi rojstva, a biometrični podatki se ujemajo z obtoženčevimi. Opozoril je tudi na tri fotografije, ki jih je posredoval FBI; na njih naj bi bil Aziz s štirimi moškimi v kamuflažnih vojaških oblačilih, nekateri imajo v nebo usmerjen kazalec kot znak IS. Posnete naj bi bile malo pred očitanim kaznivim dejanjem.
A po mnenju obrambe ni z ničimer dokazano, da so ti ljudje člani IS, prav tako je Podobnik dejal, da druženje s člani teroristične organizacije ne more biti kaznivo dejanje. Rekel je tudi, da je treba ločiti med članstvom in sodelovanjem v teroristični organizaciji in da samo članstvo ne more biti kaznivo. Kritičen je bil še do senata, da se ni želel bolj poglobiti v medsebojna razmerja med suniti in šiiti v Iraku in tamkajšnjo protiteroristično zakonodajo. »Sploh ker gre za unikaten kazenski postopek, ki bo oblikoval sodno prakso,« je izjavil.