Ohromljeni od bolečine in žalosti starši trinajstletnega Andreja Simića že leto dni čakajo na resnico. In pravico. Najstnika je namreč 5. oktobra lani na podstrešju domače hiše z nožem ubil njegov prijatelj in sošolec. Zabodel ga je kar 37-krat. Zakaj, ne ve nihče. O krvavem napadu v naselju Niška Banja z okoli 3500 prebivalci v bližini Niša smo poročali že lani, do danes pa za nasilno smrt fanta ni odgovarjal še nihče. Storilec, ki se vse od usodnega dne zdravi na beograjski psihiatrični kliniki za otroke, zaradi starosti ni kazensko odgovoren za svoje dejanje, Andrejeva starša pa zahtevata, da vsaj del odgovornosti prevzameta morilčeva starša. Šele pred dvema mesecema so jima priznali status oškodovancev, zato bosta lahko aktivneje sodelovala v primeru in tako tožilstvu gledala pod prste. »Upava pa, da bo kazen dejanju primerna,« je za srbske medije komentiral Andrejev oče Mića Simić. Za zdaj ni znano, česa ju bodo obtožili, saj preiskava še poteka. V primeru povzročitve splošne nevarnosti bi jima grozilo do 12 let zapora, če bi ju preganjali zaradi zlorabe mladoletnega otroka, pa bi jima grozilo največ tri leta. Storilčeva starša naj ne bi bila nič kaj navdušena nad sedaj pospešeno preiskavo in zbiranjem dokazov tako policije kot tožilstva, v kratkem bodo zaslišali številne priče, med drugim prek videopovezave tudi mladoletnega morilca.
Noži za »igranje«
V pogovoru za srbski Blic je Mića Simić spregovoril o pomanjkanju sočutja staršev najstnika, ki je ubil njegovega sina. »Do danes nista pokazala niti kančka obžalovanja, zdi se, da ju vest niti malo ne peče. Že od začetka se obnašata, kot da se ne bi nič zgodilo. Tega nikakor ne morem razumeti.« Njuno obnašanje je primerjal z vedenjem zakoncev Kecmanović, staršev trinajstletnega Koste, ki je maja lani na osnovni šoli v Beogradu v strelskem pokolu ubil devet sošolcev in varnostnika.
»Na dan Andrejevega pogreba se je storilčev oče pojavil pred našimi vrati. Hotel je izraziti sožalje, a je bilo vse skupaj zelo čudno. Vedel je, da njegov sin naokoli hodi s polnim nahrbtnikom nožev, a naj bi jih imel le za igranje. Tako mi je to razložil. Po tistem se nisva imela več kaj pogovarjati,« je za Blic razložil Simić. Dobro leto dni pred krvavim napadom so ju starši sinovih sošolcev opozarjali na njegove težave in obsedenost z noži, a svojemu otroku nista pomagala.
Hotel mu je pomagati
Srbski mediji so pred letom dni pisali, da sta bila fanta od tretjega razreda najboljša prijatelja, zato nikomur ni jasno, kaj se je zgodilo in predvsem zakaj. Zakonca Simić poleg pravice zahtevata tudi resnico. Najprej so namreč v medije prišle navedbe, da sta se fanta sprla in stepla, nasilje pa da se je stopnjevalo do neverjetnih razsežnosti, a Simić trdi, da to ni res. »Moj sin je le hotel pomagati prijatelju v težavah. A je obležal na podstrešju njegove hiše.« Nekateri so storilca takrat opisovali kot mirnega in zadržanega, a rahlo odmaknjenega od vseh, drugi kot čudnega in izjemno nedružabnega, ki so se mu vsi izogibali. »Navduševal se je nad satanizmom, bral je knjige o tem, risal mrtvaške glave. Nekateri starši so ga prijavili zaradi nasilnih izbruhov nad njihovimi otroki, a šola ni storila ničesar,« je takrat ves pretresen razlagal žrtvin ded Staniša.
V šolo naj bi večkrat odnesel kako orožje, tudi nože. »Zakaj bi kdo nesel nož v šolo? In ali nista starša nikoli pregledala njegove torbe? Noži niso za igranje, tega ne gre normalizirati. Ravno takšno obnašanje staršev lahko privede do najhujših, pošastnih kaznivih dejanj. Staršema se očitno niti sanjalo ni, kaj se dogaja z njunim otrokom,« je za srbski Blic razložila psihologinja Ana Rodić.
