Grosuplje. V soboto dopoldne so delavci v sortirnici odpadkov na deponiji Špaja dolina med smetmi naleteli na grozljivo najdbo – truplo novorojenčka moškega spola. »Z opravljeno obdukcijo se bodo ugotavljale okoliščine smrti novorojenčka. V tej fazi ne moremo pojasnjevati, ali gre za umor ali detomor, saj niso znane okoliščine smrti novorojenčka. O detomoru govorimo izključno takrat, ko je za smrt otroka odgovorna mati, in to med porodom ali takoj po njem, ko je še pod vplivom poroda,« je danes pojasnil predstavnik policijske uprave Ljubljana Tomaž Tomaževic.
Čakanje na rezultate obdukcije
Obdukcija mora zato najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je bil vzrok smrti novorojenčka, in čim bolj točno oceniti čas njegove smrti. Nedvoumno bodo morali ugotoviti tudi, ali se je otrok rodil živ ali je bil morda mrtvorojen. Če pa se je rodil živ, bodo kriminalisti preiskovali, kdo mu je vzel življenje. Če se bo izkazalo, da je šlo za detomor, bodo materi grozila do tri leta zapora. V primeru uboja ali umora pa sta zagroženi kazni bistveno višji: do 15 let v primeru uboja in do 30 let za kaznivo dejanje umora. Kazenski zakonik definira tudi kaznivo dejanje skrunitev trupla, ki z zaporom do dveh let kaznuje tistega, ki »neupravičeno skrije, odnese, poškoduje, uniči ali kako drugače oskruni truplo, del trupla ali posmrtne ostanke«. O sumu tega kaznivega dejanja bi lahko govorili, če bi se izkazalo, da je bil deček mrtvorojen. S takšno ugotovitvijo se je denimo končala preiskava suma detomora v Rožičevi ulici v Ljubljani, kjer so leta 2016 za garažami v plastični vrečki našli truplo novorojenčka, za katerega se je izkazalo, da je bil rojen mrtev.
V Sloveniji policisti obravnavajo približno en detomor na leto, pa še to ne vsako leto. Pri preiskavah so v veliki večini primerov uspešni, tako da naj bi bil po neuradnih informacijah trenutno, poleg aktualnega suma detomora, neraziskan le še en primer s Štajerske, ki sega že več kot desetletje v preteklost. Pred leti (v začetku 2018) je močno odmeval poskus detomora dojenčka, ki ga je mati po porodu pustila ležati na tleh sanitarij v centru varne vožnje na Vranskem.
Skupni imenovalec skrajna stiska
Tovrstna huda kazniva dejanja so praktično v vseh primerih posledica hude stiske. »Vsak primer je individualen, a skoraj vsem ženskam je nekaj skupno: detomor se v večini primerov zgodi kot posledica skrajne stiske ženske, ki je ubrala to pot. Gre za nepreračunljivo dejanje, ki se zgodi pri ne povsem polni zavesti, pri stanju zožene zavesti. Ko je človek pod takšnim hudim čustvenim pritiskom, da ga spravlja v tako nemoč, odpovedo tisti racionalni elementi oziroma procesi v možganih, ki omogočajo širšo sliko. Ženske v tem stanju razmišljajo samo o tem, kako to stisko rešiti,« je pred leti za Nedeljski dnevnik okoliščine, v katerih pride do detomorov, pojasnjeval sodni izvedenec psihiatrične stroke Gorazd Mrevlje.
Prav zato je za detomor zagrožena tudi relativno nizka zaporna kazen. Kot je v svoji kolumni za Dnevnik po dogodku na Vranskem zapisal penolog in Dnevnikov kolumnist Dragan Petrovec, so »vse te okoliščine zakonodajalca privedle do razumne odločitve, da detomora ne moremo obravnavati z enakimi merili kot uboj ali umor (po definiciji – kdor komu vzame življenje …). Celo k zaostrovanju nagnjeni sestavljalci kazenskega zakonika so ohranili razumevanje do specifičnega položaja detomorilke in ohranili najvišjo zagroženo kazen 3 leta zapora.«
