»Pokojnika smo našli na hodniku 20 ali 30 metrov od mikrolokacije požara. Zelo hitro je bilo vse v dimu in ni našel poti ven, še sodelavec je komaj našel izhod in se rešil,« je na sodišču pričal kriminalist Boštjan Škornik, ki je vodil preiskavo požara v Mercatorjevi hladilnici v ljubljanskem Zalogu maja 2015. V njem je umrl Marjan K., eden od dveh delavcev podjetja Ceko IN, ki sta tam varila vrata. Ker je skozi stara PVC-vrata toplota vdirala v hladilnico, se je Mercator odločil za nova, delo pa zaupal podjetju, s katerim je redno sodeloval. Toda med varjenjem se je začela sproščati vročina, ki se je prenesla na izolacijsko polnilo v notranjosti panelov, stiropor. Vnel se je in ogenj se je v nekaj minutah razširil. Varilec Ruslan T. se je rešil, kolegu pa ni uspelo. Po Škornikovih besedah je imel v sebi precejšnjo količino alkohola. Ogenj je povzročil za okoli devet milijonov evrov škode.
Takrat odgovorni osebi v Ceko IN Cirilu Cerarju tožilstvo očita, da ni organiziral požarne straže, da dela ni opravljal pazljivo ter da ni nadzoroval izvajanja del. Po oceni tožilke Anite Filipčič je bilo zaradi požara ogroženih 145 Mercatorjevih zaposlenih, a Škornik je na zadnjem naroku povedal, da so bili zaposleni takrat tako in tako na malici. Tudi Marjan Potokar, ki je kasneje opravil inšpekcijski nadzor s področja varstva pred požari, je dejal, da je bil objekt prazen. Na sojenju se sicer veliko bodejo okoli vprašanja, kdo bi moral organizirati požarno stražo. Izvedenka Hava Avdić je zatrdila, da je to v prvi vrsti stvar naročnika. »Mercator je bil dolžan preveriti, ali je organizirana požarna straža, in nad tem izvajati nadzor. Dolžnost Ceko IN pa je bila, da stražo zagotovi,« pa je menil Potokar. Sicer pa bi bilo po njegovi oceni začetni požar v vsakem primeru težko pogasiti; morda pa bi straža prej ugotovila, da do njega lahko pride, in ga tudi prej zaznala. »Je pa to področje slabo urejeno. Stražo običajno izvaja javna gasilska služba, profesionalni gasilci se ne odzivajo, ker nimajo časa. Je pa dejstvo, da pred tem požarom požarne straže niso resno jemali, po njem pa jo,« je izjavil.
Kriminalist ovadil tudi Mercator
»Del nista resno vzela ne naročnik ne izvajalec. A Mercator ima celo firmo, ki se ukvarja s požarno varnostjo in varstvom pri delu, torej ni neuka stranka,« je dejal Potokar. Sam bi ovadil oba, tudi Mercator, potem pa prepustil sodišču, da odloči o krivdi. In še, da bi se moral izvajalec pozanimati, ali dela v požarno nevarnem prostoru, Mercator pa bi mu moral to kot skrben naročnik razložiti.
Po Škornikovem mnenju je bilo jasno, da se bodo ob varjenju zaradi visoke vročine izolacijski paneli vneli. Cerar, zastopa ga odvetnik Žiga Klun, se sicer zagovarja, da ni vedel, kakšen material se skriva v panelih. Pravi tudi, da je naročniku ponudil na izbiro varjenje ali vijačenje vrat in zaradi nižje cene se je odločil za varjenje. »Izvajalec bi moral to zavrniti. Izkušen delavec namreč lahko pričakuje, s kakšno izolacijo bo imel opraviti,« je komentiral Škornik. »Kaj pa naročnik?« so ga vprašali. »Načeloma tudi,« je odgovoril kriminalist, ki je sicer kazensko ovadbo spisal tudi zoper Mercator oziroma vodjo vzdrževanja. Vendar je tožilstvo pregon opustilo Cerar trdi, da so njegovi delavci s seboj vedno nosili gasilne aparate in protipožarne odeje. Škornik je dejal, da jih na kraju požara niso našli in da so tudi zaposleni povedali, da sta delavca tekala in aparate iskala pri njih. A četudi bi jih imela, ognja ne bi mogla pogasiti. Glede požarne straže pa dejal: »Organizirati bi jo moral izvajalec vročih del. A to ne bi nič spremenilo. Tam bi uro in pol sedel in opazoval dela 65-letni upokojenec iz lokalnega gasilskega društva, ki je po poklicu kar koli, pek, recimo.«
