Na šest let zapora je bil obsojen 20-letni Ljubljančan, nekdanji nogometaš Oskar Kvaternik. Priznal je, da je 2. oktobra med pol drugo in drugo uro zjutraj na parkirišču v Maistrovi ulici v Ljubljani ubil državljana Severne Makedonije, 39-letnega Stojčeta G. Zadal mu je najmanj deset topih udarcev, predvsem v predel glave, tako da je umrl zaradi otekline možganov. »Obžalujem ta dogodek. Izredno mi je žal, opravičujem se svojcem. Vse se je zgodilo v trenutku. Bil sem pod vplivom alkohola, substanc, bil sem tudi izzvan. Nisem imel namena, da bi mu naredil kaj hudega. Ampak takrat je bila ogrožena moja osebna svoboda, moral sem reagirati,« je povedal Kvaternik. Po njegovih besedah ga je pokojni spolno napadel, on pa se je odzval samoobrambno.
Negibnega Stojčeta G. je okoli tretje ure v luži krvi in napol golega opazil taksist. Kdo bi mu lahko zadal usodne udarce, ni bilo jasno, dokler se 5. oktobra na policiji ni zglasil Kvaternik v spremstvu očeta. Slednji je povedal, da je 2. oktobra sin pri kosilu povedal, da je bil ponoči zunaj, da je bil spolno napaden in da je tistega človeka odrinil in udaril, nato pa odšel. Očetu to ni šlo iz glave, ko pa je v medijih zasledil, da policija išče storilca, ki je na Metelkovi ubil moškega, se je odločil, da sina pelje na policijo. Tako se je zgodba začela razpletati.
»Brez njega ne bi imeli storilca«
Tožilstvo in obramba sta že pred predobravnavnim narokom podpisala sporazum o priznanju krivde in se dogovorila za šestletno zaporno kazen. Kot je pojasnil tožilec Mitja Gregorc, je pri odmeri kazni upošteval, da se je Kvaternik sam predal policiji, in »brez njega ne bi imeli storilca«. Olajševalne okoliščine so med drugim tudi njegova mladost, priznanje in obžalovanje. Tudi zagovornik Miha Mozer je dejal, da je dogovorjena kazen primerna. Poudaril je, da obtoženi še ni bil kaznovan, da je bil »v obdobju izrazite stiske po koncu športne kariere«, v kritičnih trenutkih pa pod vplivom alkohola in drugih substanc.
Naroka se je udeležil tudi pooblaščenec pokojnikovih sorodnikov Ambrož Žvan. V spis je vložil premoženjskopravni zahtevek, s katerim starši in brat od Kvaternika terjajo odškodnino, skupno okoli 87.000 evrov. Na račun duševnih bolečin starša zahtevata po 30.000 evrov, brat pa 20.000 evrov. Kot je dejal Žvan, je mamo in očeta sinova smrt zelo prizadela – da gre za družino iz Severne Makedonije, tradicionalnega okolja, kjer so družinske vezi še posebno močne. Za brata, ki je prišel na narok, pa je dejal, da je bil s pokojnim v tesnih odnosih vse življenje. V Ljubljani sta štiri leta tudi skupaj živela. Premoženjskopravni zahtevek je zagovornik komentiral z besedami, da »ni konkretiziran in podprt z ustreznimi trditvami in dokazi glede intenzitete in trajanja duševnih bolečin, niti z okoliščinami, ki bi utemeljevale odmero odškodnine v tej višini«. Sodnik Marko Češnovar na koncu o zahtevku res ni odločil, ker bi to preveč podaljšalo kazenski postopek – zaslišati bi moral vsaj še oškodovance. Zato jih je napotil na pravdo.
Brat: Kazen prenizka
»Želim mu 15 let zapora, šest let ni nič, moj brat se nikoli ne bo vrnil. Vsakič, ko grem domov na dopust, grem na njegov grob. To ni pošteno,« se je na kazen v joku odzval pokojnikov brat. Sodnik, ki sicer na njeno višino zaradi podpisanega sporazuma ni mogel vplivati, pa jo je ocenil kot primerno. Na pravnomočnost sodbe bo Kvaternik počakal v priporu. Vzrok je ponovitvena nevarnost. Tožilec je opozoril, da sicer še ni bil kaznovan, ga je pa policija lani poleti obravnavala zaradi povzročitve lahke poškodbe. Napad na Stojčeta G. je bil usmerjen v glavo, ni ga nehal udarjati, tudi ko je bil oškodovanec že nemočen. Tožilec je opozoril tudi na njegovo znanje borilnih veščin (zadnje tri mesece je treniral boks) in spretnosti z nogami, ki jih je pridobil kot nogometaš, »z vsem tem znanjem in eksplozivno močjo pa je v svoji agresiji, brezkompromisnosti, brezbrižnosti in nepredvidljivosti povzročil nepopravljivo škodo«.