»Žal mi je, da je umrl. Nisem ga hotela ubiti,« se je med branjem zagovora danes s solzami borila Maja Nosan. Preden je junija lani Alen P. v mlaki krvi mrtev obležal na hodniku bloka pred njunim stanovanjem v Kočevju, sta bila par že nekaj let. Prva leta so bila mirnejša, sčasoma pa je zaradi zlorabe alkohola postajal vse bolj nasilen. »Treznega sem ga imela rada, pijanega sem se ga na smrt bala. Še danes se ga bojim,« je tiho dodala. Večkrat jo je hudo pretepel, aprila lani ji zlomil nos in brazgotina se ji vidi še danes. Vedno znova ji je obljubljal, da bo nehal piti, sama pa mu je verjela in zato ostala z njim. A bolje ni bilo. »Tistega dne nisem več zdržala. Žal mi je, da je umrl, nisem ga hotela ubiti. Če bi lahko čas zavrtela nazaj, tega ne bi storila. Sodišče prosim za čim nižjo kazen,« je nagovorila petčlanski sodni senat. A ta ji želje ni uresničil. »Nobeno nasilje se ne rešuje z nasiljem. Nič ne da nikomur dovoljenja za odvzem življenja,« je bila jasna predsednica senata, sodnica Neva Bizjak, in Nosanovo obsodila na sedem let zapora. Tožilstvo je sicer predlagalo še leto dni višjo kazen, zagovornik Matevž Tratar pa kazen pod zakonskim petletnim minimumom.
Zabodla partnerja
Po mnenju sodnega senata so materialni dokazi, priče, pa tudi zagovor Nosanove nedvomno potrdili, da je lanskega 22. junija popoldan ona s kuhinjskim nožem usodno zabodla partnerja. Maja in Alen sta se pred tem na veliko prepirala in tudi veliko pila. »Sami ste rekli, da niste več zdržali. Zadevi ste se odločili narediti konec. Razburjeni ste šli po nož in ga zabodli. Lahko bi se odzvali drugače. Verjamem, da ste kasneje obžalovali, a ste takrat želeli vzeti življenje. Iz stanovanja ste šli, ko je bil partner še živ, in mu niste pomagali. Nato je on prišel ven in se na hodniku samo zgrudil,« je sodnica Bizjakova opisala zadnje trenutke življenja pokojnika.
Ko so prišli na kraj reševalci, je bil že mrtev. »Alen je padel dol. Vsa sem krvava, roke imam čisto krvave, kri je po tleh. Katastrofa,« je, ko so se reševalci trudili oživiti zabodenega, prijatelju po telefonu govorila Nosanova. »Ne morem tega gledati, srce mi bo odpovedalo. Joj, kaj sem storila,« je komaj izdavila med glasnim jokom. Vmes pa mimogrede še priznala, da je tik pred dogodkom Alen ni tepel. »Verjamemo, da ste bili žrtev nasilja, a ste bili nasilni tudi vi. Enkrat ste vanj vrgli skodelico, drugič ste ga s ponvijo udarili po glavi,« je še pristavila sodnica.
Na višino zaporne kazni so vplivale tako oteževalne kot olajševalne okoliščine. Med slednjimi je sodni senat izpostavil nasilno razmerje, obžalovanje Nosanove, njeno nekaznovanost, pa tudi dejstvo, da je dejanje storila v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Po oceni sodnega izvedenca za psihiatrijo Petra Preglja sta na to vplivala psihična motnja sindroma odvisnosti od psihoaktivnih snovi oziroma od alkohola (toksikološka preiskava je pokazala, da je imela po dejanju v urinu 3,8, v krvi pa 2,4 promila alkohola) in pa intenzivno čustveno stanje v času dogodka.
Oteževalne okoliščine pa so bile teža kaznivega dejanja z nepopravljivo posledico, naklep in zloraba alkohola. Nosanova je že novembra lani na predobravnavnem naroku priznala krivdo, a ker je dejala, da se dejanja samega na spomni, sodnica priznanja ni sprejela. Do pravnomočnosti sodbe ostaja v priporu.
