Pred več kot letom dni je v celici beograjskega zapora v Padinski Skeli umrl 74-letni upokojenec Stanimir Brajković. Trije mladeniči so ga mučili tudi z ročajem metle in ga silili k pitju urina. 20-letni Srečko ter 21-letna Saša in Dalibor so si od lanskega januarja do njegove smrti 4. februarja lani s pokojnikom delili celico številka 14. Že takoj so se spravili nanj, a si je sprva uspel mir pred njimi kupovati s hrano, kavo in cigaretami iz zaporniške trgovine. Ko je denarja zmanjkalo, je sledila nepredstavljiva fizična, psihična in spolna zloraba.
Komaj dobro polnoletni mladeniči so Stanimirja več dni zverinsko pretepali, brcali in tepli po glavi. Eden ga je spolno zlorabil z ročajem metle, drugi ga je silil k pitju urina, polivali so ga z mrzlo vodo. Po nekaj tednih je upokojenec umrl. Višje tožilstvo v Beogradu mladeniče preganja zaradi umora v sostorilstvu.
Dan pred smrtjo pri zdravnici
Poleg njih tožilstvo preganja še pet zaposlenih v zaporu, saj naj bi za zlorabo vedeli, a so jo ignorirali. Pravosodni policisti in zaporniška zdravnica so se pred dnevi zagovarjali na sodišču v Beogradu, poroča srbski Blic. Očitajo jim nevestno delo in malomarnost.
»Stanimirja Brajkovića sem prvič videla ob njegovem prihodu v zapor. Po protokolu sem ga pregledala, imel je visok pritisk, rekel je, da rad pije, takoj je prosil za bensedin. Bil je izredno zapuščen. Živel je sam, bil je že v letih,« je prvo srečanje z umorjenim opisala zdravnica Vesna Sredojević. Še enkrat ga je pregledala dan pred smrtjo. Komandir jo je takrat obvestil, da je 74-letnik večer prej padel in se poškodoval. Modric, prask in ran ni pravilno zabeležila, o njih ni obvestila nadrejenih, tudi ni zahtevala dodatnega pregleda. »Na čelu sem videla modrico, med pregledom pa našla eno staro in dve sveži poškodbi. Sam mi je povedal, da se je poškodoval pri padcu, ko mu je spodrsnilo,« je pričala.
Ko je slišal za poškodbe glave, je vodja izmene Slađan Kovačević takoj šel do Stanimirja in ga vprašal, ali ga kdo maltretira. »Rekel je, da ne. Da se je udaril v glavo, ko je jemal hrano,« je povedal na sodišču. Vzeli so tako njegovo izjavo kot izjavo ostalih, s katerimi si je delil celico.
Komandir Stefan Pavlović pa je dejal, da dan pred 74-letnikovo smrtjo ne on ne ostali trije iz celice niso šli na sprehod, a to naj ne bi bilo tako nenavadno, saj jim ni treba zapustiti sobe, če nočejo. »Dan kasneje, pol ure zatem, ko sem prevzel izmeno, pa so obtoženi glasno tolkli po vratih sobe. Vstopil sem in videl, da gospod zelo težko diha. Skušali smo mu pomagati, a se je stanje le slabšalo. Poklicali smo na pomoč, zavitega v odejo smo nesli do ambulante. Tam so ga oživljali, a je na žalost umrl,« pa se je usodnega dne na sodišču spominjal Pavlović.
Drug komandir, Zoran Krstić, ni vedel nič o nobenih težavah, ko je bil on glavni, je bilo vse v najlepšem redu, da je Stanimir umrl, pa je izvedel šele dva dni kasneje. Na splošno so se vsi strinjali, da v zaporu ni bilo nikoli nobenega nasilja, kaj šele mučenja. Prav tako se pokojni ni nikoli pritožil, da se kdo spravlja nanj.
Grožnje s smrtjo
Poročali smo že, da 74-letni Stanimir ni upal črhniti niti besede, saj so mu od njega pol stoletja mlajši napadalci grozili s smrtjo, če bi jih izdal. Da ne bi paznikom potožil o trpinčenju in poniževanju, so ga vlekli tudi za jezik. Po pisanju srbskih medijev se je Stanimir zaposlenim lagal o izvoru svojih poškodb. Natvezil jim je, da je pač neroden, da je večkrat padel in se malo potolkel. En razlog je bil strah pred morebitnimi povračilnimi ukrepi mladih nasilnežev, drugi pa, da zaposlenim v zaporu pač ni več zaupal, ker so ga dotlej pustili na cedilu. Tudi pazniki naj bi vedeli, kaj se dogaja v celici številka 14, a so se raje obrnili stran. Brutalno mučenje upokojenca naj bi prijavili vsaj dve osebi, a so mu pazniki na pomoč priskočili šele, ko je bilo prepozno.
Zaradi več dni trajajoče zlorabe Stanimir ni mogel več ne hoditi ne govoriti, zato je bil tako 1. kot 3. februarja na zdravniškem pregledu. Nasilnih sojetnikov tudi takrat ni »zatožil«. Dan kasneje se mu je stanje tako zelo poslabšalo, da so ga premestili v drugo sobo, kjer je zaradi poškodb, izgube veliko krvi in težav z dihanjem pozno zvečer izdihnil. Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi notranjih poškodb in krvavitev. Zlomljenih naj bi imel več reber, usodne zanj pa naj bi bile notranje poškodbe, ki so nastale zaradi sodomije z metlo. Obtoženi za umor v sostorilstvu so se prvotno za zapahi znašli zaradi prekrškov, med zaslišanjem pa naj bi krivdo valili drug na drugega.
