Pod »krinko« heroina je odvisnik na obrobju Ljubljane pred kratkim kupil fentanil. Gre za sintetični opioid, 50-krat močnejši od heroina. »Prvič do zdaj smo ga zaznali v vzorcu, ki je bil na ulici kupljen kot heroin. V preteklosti smo sicer nekajkrat že naleteli nanj, a je takrat uporabnik vedel, kaj je nabavil,« nam je pojasnil Marko Verdenik, koordinator testiranja pri združenju DrogArt.
Test vzorca je pokazal, da ni šlo za heroin, temveč za mešanico paracetamola, kofeina in 3,4 odstotka fentanila. Po navedbah Verdenika je smrtni odmerek že veliko manjši, okoli dva miligrama. »Ravno to je najnevarnejše. Da je fentanil tako močan, obenem pa uporabnik niti ne ve, kaj ima v rokah,« je še poudaril sogovornik. Fentanil je skrajno nevaren tudi takrat, ko uporabniki vedo, s čim imajo opravka, saj ga je zelo težko odmerjati. Včasih je lahko usodna že količina, manjša od riževega zrna. Na DrogArtu so v testiranje prejeli sivkasto rjav prašek. Ker so vse tri »sestavine« v vzorcu sicer bele barve, je odmerek nekdo verjetno obarval na sivo, da bi bil podoben heroinu.
»Še sreča, da je odmerek prinesel preverit, preden ga je uporabil,« je povedal Verdenik, po objavi opozorila na spletni strani združenja pa dodatnih vzorcev niso prejeli. »Čisto mogoče, da so se preprodajalci ustrašili in drogo umaknili. Nikomur ni v interesu, da bi kdo umrl.«
Fentanil že našli pri pokojnih odvisnikih
Povsem mogoče je namreč, da preprodajalec niti sam ni vedel, da prodaja mešanico s fentanilom. Da gre najverjetneje za osamljen primer, kaže tudi statistika slovenske policije. Osemindvajsetega februarja so prek sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi prejeli obvestilo o zaznanem vzorcu s fentanilom. »Kljub temu pa slovenska policija letos pri svojem delu še ni zasegla fentanila, niti ni obravnavala kaznivih dejanj, povezanih s to snovjo,« nam je zatrdil Drago Menegalija, predstavnik za odnose z javnostmi na generalni policijski upravi (GPU). Enako velja tudi za obdobje med letoma 2021 in 2024.
So ga pa v štirih ločenih primerih pri nas zaznali med letoma 2016 in 2018. Šlo je za različne derivate fentanila. »Inštitut za sodno medicino je v tem obdobju pri umrlih uporabnikih prepovedanih drog identificiral fluorofentanil,« je poudaril Menegalija in nadaljeval, da so leta 2016 v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NLF) v vzorcu, ki so ga v analizo dobili od DrogArta, potrdili prisotnost fluorobutirfentanila. Leto kasneje so v laboratoriju v snoveh, zaseženih v primeru zastrupitve uporabnika, identificirali dva analogna fentanila, benzilfentanil in metoksiacetilfentanil. V začetku leta 2018 pa so tako na inštitutu kot na NFL v istem primeru potrdili ciklopropilfentanil. »Prvi v biološkem vzorcu umrlega uporabnika, drugi pa v mikrosledeh, najdenih na njegovem računalniku,« je Drago Menegalija opisal več primerov. Je pa policija leta 2017 zasegla približno pet gramov derivatov fentanila, a le v enem primeru. V preostalih treh primerih so zaznali le sledi te snovi.
Čeprav zasegov fentanila v zadnjih letih pri nas ni bilo, pa po navedbah Menegalije z GPU tudi podatki iz drugih evropskih držav nakazujejo, da je prisoten v Evropi in Sloveniji. Zlasti v obliki primesi drugim drogam. Po podatkih Evropske agencije za droge (EUDA) ga največkrat zmešajo ravno s heroinom. S tem se močno poveča tveganje za nenamerno predoziranje, kar je izredno nevarno, opozarjajo tako na policiji kot na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Kriminalne mreže pri distribuciji uporabljajo različne poti, od temnega spleta in poštnih pošiljk do klasičnih preprodajalskih kanalov, povezanih s heroinom in drugimi sintetični opioidi,« je še pojasnil sogovornik z GPU.
Sestavine s Kitajskega
V nasprotju z Združenimi državami Amerike, kjer je zombi droga preplavila tako revnejše kot premožnejše soseske (velikih) mest po vsej državi, pa se z večjimi težavami s fentanilom v Evropi trenutno povečini ukvarjajo le v baltskih državah in na severu celine. V Estoniji že od leta 2001, ko je usahnila dostava heroina iz Afganistana. Fentanil so Estonci sprva uvažali iz Rusije, je v pogovoru za francosko agencijo AFP lani dejal Thomas Pietschmann z Urada ZN za droge in kriminal. Od takrat se uporaba fentanila zvišuje povsod, zlasti problematično je zadnja leta stanje v Litvi. Pred kratkim so na prisotnost in smrtne žrtve zaradi fentanila opozarjali tako v Italiji kot tudi na Hrvaškem, a pri naših južnih sosedih razen panike v medijih uradnih potrditev smrti zaradi te droge ni bilo.
Po podatkih Evropske agencije za droge je leta 2021 v povezavi s fentanilom v Evropi umrlo 140 oseb, od tega največ v Nemčiji. Kar je še vedno neprimerljivo z opioidno epidemijo, s katero se soočajo v ZDA, kjer fentanil obravnavajo kot grožnjo nacionalni varnosti (v Virginiji so ga celo že razglasili za »teroristično orožje«). Leta 2023 je v ZDA zaradi predoziranja s fentanilom umrlo 74.000 ljudi, enako tudi leto prej. V zadnjega četrt stoletja naj bi zaradi opioidov v ZDA umrlo že okoli milijon ljudi.
Mednarodne raziskave kažejo, da se fentanil in njegovi derivati v Evropo najpogosteje širijo s Kitajskega in iz Indije, kjer proizvajajo ključne kemikalije za njegovo sintezo. Čeprav je Kitajska v zadnjih letih močno zaostrila nadzor nad proizvodnjo, pa ostaja glavni vir sestavin, ki jih kriminalne združbe uporabljajo za njegovo nezakonito proizvodnjo. »Te snovi pogosto končajo v nelegalnih laboratorijih v vzhodni Evropi, kjer se predelajo v končni izdelek in nato širijo po evropskem trgu,« pojasnjujejo na slovenski policiji. Ravno to pa bi lahko vsak trenutek v Evropi sprožilo krizo, je za Politico že predlani opozorila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. »Zmogljivosti za proizvodnjo obstajajo, kar pomeni, da bi lahko proizvodnja stekla takoj, ko bi nekdo ugotovil, da obstaja povpraševanje.
