Pred desetimi leti je po spletu zakrožil posnetek, kako so se logaški gasilci prebijali do nesreče na avtocesti. Dva gasilca sta v »polni bojni opremi« v najhujši vročini pred gasilskim avtom tekla poltretji kilometer in opozarjala voznike, naj se vendarle umaknejo. Eden od njih je bil reševalec in prostovoljni gasilec Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas. Od takrat je zavedanje pomena ustvarjanja reševalnega pasu izjemno zraslo. A kot je v nedavnem intervjuju za Dnevnik povedal Albreht, se še vedno najdejo vozniki, ki reševalni pas izkoriščajo za to, da se peljejo po njem: »Povečini gre za lastnike avtov višjega cenovnega razreda. In večkrat za tujce iz Italije, Romunije, Bolgarije kot za domačine.«

Na počivališču Lom je v soboto potekala preventivna akcija ozaveščanja pomena reševalnega pasu in varne vožnje v prihajajočih, za mnoge voznike zelo stresnih počitniških dneh. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da stanje glede razvrščanja v reševalni pas še ni idealno, je pa seveda boljše kot pred desetimi leti. Tudi ona je opozorila na voznike, ki izkoriščajo vzpostavljen reševalni pas. »Mislim, da je na mestu razmislek, da bi zaostrili sankcije za takšne voznike. Če spravljaš v smrtno nevarnost tiste, ki gredo reševat življenja, je to ne samo nezakonito, ampak zavržno dejanje,« je bila kritična. Mimogrede, globa za vožnjo za rešilcem je sorazmerno visokih 300 evrov, večji problem je, da policija spiše bolj malo kazni. Tudi globa za neustvarjanje reševalnega pasu je visokih 200 evrov, a tudi tu je problem podoben. Napisanih kazni je premalo.

Ravnajte, kot bi šlo
za vaše bližnje

»Vsi uporabniki avtocest in hitrih cest se moramo zavedati, da reševalni pas dejansko rešuje življenja. Prav zato je treba vedno in takoj ob ustavitvi ali zastojih vzpostaviti reševalni pas, saj ne vemo, kaj se pred nami dogaja in koliko ljudi nujno potrebuje pomoč. Morda je v nesreči poškodovan kdo, ki ga poznamo in imamo radi, in takrat bi si verjetno želeli, da bi pomoč prišla čim prej. Vedno ravnajmo tako, kot bi ravnali, če bi šlo za nas ali naše najbližje,« je dejal Kristjan Meznarič iz sektorja prometne policije v generalni policijski upravi. Poudaril je pomen preventive, ozaveščanja: »Vozniki v večini primerov ob ustavitvi oziroma zastojih na avtocesti in hitrih cestah takoj začnejo vzpostavljati reševalni pas. Seveda se še vedno najdejo posamezniki, ki navedeno pravilo kršijo, vendar to za voznike intervencijskih vozil predstavlja manjšo težavo kot denimo vozniki motornih vozil, ki zavestno in namerno zlorabljajo reševalni pas. Takšna ravnanja so ne samo sebična in sramotna, temveč tudi nedopustna, saj lahko vozilo, ki neupravičeno vozi po vzpostavljenem reševalnem pasu, dejansko popolnoma zapre intervencijsko pot in onemogoči prihod reševalcev do ponesrečenih. S tem pa – verjetno ni treba posebej poudarjati – ogrozi varnost in življenje pomoči potrebnih.«

Andrej Brglez, predsednik AMZS, je izpostavil, da se tudi s pomočjo tovrstnih dogodkov krepi zavedanje, da je promet ekipno delo in da lahko prav vsak stori marsikaj za večjo prometno varnost in boljšo pretočnost na naših cestah: »Svoj odnos do soljudi kažemo tudi s tem, da se na pot odpravimo le s tehnično brezhibnim vozilom, pripravljeni in spočiti ter da upoštevamo priporočila varne vožnje. Manj nesreč in okvar vozil pomeni manj zastojev, s tem pa manj stresa in večjo varnost za vse, s katerimi si delimo cesto.«