Število spletnih goljufij zadnja leta strmo narašča, slovenska policija je zgolj v zadnjem letu obravnavala več kot 1800 primerov, v katerih je nastalo za več kot 28 milijonov evrov škode. »Največ je investicijskih goljufij, letos smo obravnavali okoli 600 primerov, nastalo pa je za okoli 17 milijonov evrov škode,« je pojasnil David Gracer iz sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije. »Storilci v takih primerih običajno z računov poberejo vse,« je razložil. Začne se s klicem na telefon, ko storilci v polomljeni angleščini sogovornika zavedejo, da ima v neki spletni denarnici določena sredstva, torej denar, do katerega mu lahko pomagajo priti. A ta seveda ne obstaja. Ljudje jim vseeno verjamejo in so prepričani, da nimajo kaj izgubiti. Zato si na pobudo nepridiprava na telefon namestijo aplikacijo, prek katere imajo goljufi dostop do njihovega telefona. »Tako lahko vstopijo v njihovo spletno banko in poberejo ves denar na računu,« je opozoril Gracer. Oškodovanci so vseh spolov in starosti, z izjemo mladoletnikov. »Ljudje se morajo zavedati, da banke vse nujne informacije pošiljajo znotraj spletnih bank, ne pa prek elektronske pošte. Uporabnikom bi moral alarm zazvoniti takoj, ko v spletno banko vstopijo prek klika na določeno spletno povezavo,« je še izpostavil.
Zavarovali milijon evrov
Policija je sicer v zadnjem mesecu obravnavala še več kot petnajst goljufij, v katerih je nastalo za dva milijona evrov škode. Pri tem je uspešno odkrila in pravočasno zavarovala več kot milijon evrov sredstev. Tarče so bile predvsem pravne osebe, gre pa za tako imenovane phishing napade, v katerih skušajo goljufi od žrtev izvabiti občutljive podatke (ime, geslo, telefonsko številko). V elektronski pošti je navedeno, da mora uporabnik nujno posodobiti stran banke, priložena je tudi zlonamerna povezava, ki po kliku nanjo vodi na stran, skoraj identično pravi banki. Običajno se kmalu zatem goljufi z žrtvami slišijo še po telefonu. Uporabniki vpišejo podatke, z njimi dajo goljufom dostop do spletnih bank, ti pa nato običajno izpraznijo vse račune.
V zadnjem času so obravnavali 18 takih primerov, v katerih je bilo storjene za 1,4 milijona evrov škode, je še povedal Gracer, posamezni ukradeni zneski pa so se gibali od 20.000 pa do 400.000 evrov. Prevaranti so denar nakazali na račune v tujini, a je policiji s hitrim posredovanjem, dobrim sodelovanjem z uradom za preprečevanje pranja denarja ter tujimi kolegi uspelo zavarovati okoli milijon evrov sredstev. Ključna v takih primerih je hitra prijava.
