V začetku junija je v javnosti odmeval primer napada na ribniškega župana, v katerem je bil med glavnimi osumljenci tudi mladoletnik, za katerega je preiskovalni sodnik odredil hišni pripor. Nekaj mesecev kasneje je na obrobju Ljubljane mladoletnica do smrti poškodovala svojo mamo. Po dogodku je bila privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je tudi zanjo odredil pripor. Ker gre za mladoletnico, je po odločitvi sodišča zdaj nastanjena v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje v enoti Radeče. Tam pripore in kazni prestajajo mladoletniki z območja vse Slovenije.
Oktobra se je na območju Celja zgodil incident, v katerem je umrl 82-letni moški. Kot je ugotovila policija, ga je udaril mladoletnik, moški je nato padel in z glavo udaril ob tla. Po zaključku preiskave so mladoletnika zaradi suma storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil hišni pripor.
Zadnji javnosti znan primer se je zgodil pred nekaj tedni v Kočevju, ko sta mladoletna napadalca poškodovala dijaka, ki je pred zdravstvenim domom čakal na sistematski pregled. Z ljubljanske policijske uprave so takrat sporočili, da so po intenzivni kriminalistični preiskavi in pregledu nadzornih kamer prijeli dva mladoletna osumljenca. Zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja nasilništva so ju privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je za oba odredil hišni pripor.
Največ predlogov na območju Ljubljane
Leta 2025 je bilo po podatkih vrhovnega državnega tožilstva takšnih primerov skupno 17. Od tega je bilo deset mladoletnikov napotenih v pripor, pet mladoletnikov v hišni pripor, eden je dobil prepoved približevanja, enemu pa kljub predlogu tožilstva sodišče pripora ni izreklo. Število izdanih predlogov je bilo leta 2024 nekoliko nižje, tožilstvo je takrat predlog vložilo za 13 mladoletnikov, sodišče pa je predlogu ugodilo v vseh primerih. Še manj jih je bilo leta 2023, ko je tožilstvo vložilo predlog za sedem oseb, pripor pa je bil odrejen za šesterico. Tudi med letoma 2020 in 2022 število ni preseglo devet mladoletnikov na leto.
Največ predlogov je v zadnjih petih letih vložilo ljubljansko tožilstvo, skupno kar 24. Temu sledi celjsko tožilstvo z osmimi predlogi in velenjsko tožilstvo s sedmimi predlogi. V nasprotju z očitki, ki se pojavljajo v javnosti, je številka veliko nižja na območju novomeškega tožilstva, kjer so predlog za pripor mladoletnika v zadnjih petih letih izdali le trikrat. Skupno so tožilstva v Sloveniji v zadnjih letih izdala 61 predlogov za odreditev pripora mladoletnih oseb.
»Priporni razlog ponovitvene nevarnosti je pri storilcu kaznivega dejanja, torej tudi pri mladoletniku, podan takrat, kadar je podana realna, konkretna nevarnost, da bi storilec ali mladoletnik na prostosti lahko ponovil kaznivo dejanje,« so na vrhovnem državnem tožilstvu odgovorili na naše vprašanje, kako je tožilstvo v omenjenih primerih ocenjevalo nevarnost, da bi mladoletniki lahko kaznivo dejanje ponovili.
Kot so še dodali, se pri odrejanju pripora vedno presojajo teža kaznivega dejanja, način storitve, okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, morebitna predkaznovanost in predobravnavanost mladoletnika, predvsem zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. »Vedno je treba še skrbneje kot pri polnoletnih storilcih kaznivih dejanj pretehtati, ali je tak poseg pri mladoletniku nujen in sorazmeren, torej da nevarnosti za zdravje ljudi ali njihovo premoženje ni mogoče odvrniti s kakšnim blažjim ukrepom. Pripor pri mladoletniku je sicer izjemen ukrep, uporabljen samo v objektivno utemeljenih primerih, ki zahtevajo strožjo presojo, kot to velja za polnoletne storilce kaznivih dejanj, in sme trajati le najkrajši potrebni čas,« so pojasnili.
Vzroki kaznivih dejanj različni
Na policiji največ kaznivih dejanj mladoletnikov zaznavajo na področju tatvin, velikih tatvin, nasilništva, poškodovanja tujih stvari, lažjih telesnih poškodb in groženj. Med kaznivimi dejanji, pri katerih je osumljena mladoletna oseba, se pogosto pojavljajo tudi prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva.
»Število prijav kaznivih dejanj, v katerih so osumljene mladoletne osebe, se je v obdobju zadnjih pet let povečevalo (če izključimo leto 2021, ko je bilo obdobje protikoronskih ukrepov). Porast števila prijav je med drugim posledica dogodka v Beogradu maja 2023 in v nadaljevanju zavedanja o medvrstniškem nasilju, tako med odraslimi kot tudi med otroki,« so pojasnili in dodali, da tesno sodelujejo predvsem z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, kjer ozaveščajo o pojavu medvrstniškega nasilja in spodbujajo k prijavi. »Na tak način se krepi ozaveščenost, nasilje se prepozna prej in hitreje se odzove. Več nasilja je mogoče pripisati tudi internetu, ki je dinamiko nasilja nekoliko spremenil. Nasilje zaradi interneta ni več lokalno, med posamezniki, ampak zadeva večji krog mladih, ki se med seboj lažje povezujejo. K nasilju pa pripomorejo tudi neosebni stiki in anonimnost, ki jo do določene mere zagotavlja internet, mladi pa si tako več upajo. Tisto, kar se na internetu zgodi, pa se pogosto prenese tudi v fizično okolje,« še opažajo.
Mladoletne osebe imajo, kot ocenjujejo, manj občutka za odgovornost in manj zavedanja, kakšne posledice lahko njihova dejanja pustijo. Prav zato se hitreje vedejo odklonsko, se odzivajo z nasiljem ali posežejo po nevarnem predmetu. »Razlogi za nasilna dejanja so različni. Potreba po dominantnosti, nasilje je lahko posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, ali pa se mladi zgolj dokazujejo in postavljajo pred drugimi. Nasilje lahko izvaja posameznik ali skupina mladoletnikov. Ne smemo zanemariti še dejavnikov tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini,« so še povedali.
