V naporni in izjemno zahtevni reševalni akciji je gorskim reševalcem danes popoldne uspelo rešiti madžarsko planinko, ki je skupaj z rojakom že v nedeljo zvečer obtičala v Kotliški grapi. Ko so jo našli in jo z grelnimi blazinami in toplimi napitki nekoliko ogreli, je imela na srečo še dovolj moči, da je ob pomoči reševalcev lahko sestopila v dolino. Od tam so jo odpeljali v bolnišnico.
Veter premočan za helikopter
Reševalna akcija je stekla že v nedeljo pozno popoldne, ko sta madžarska planinca poklicala na pomoč. Vse kaže, da sta se na poti s Turske gore proti Kamniškemu sedlu izgubila in zatavala na območje Kotličev. Kot je pojasnil vodja kamniških reševalcev Jernej Lanišek, sta obtičala v Kotliški grapi na zelo strmem terenu na približno 1700 metrih nadmorske višine.
Zaradi zahtevnosti terena so nemudoma aktivirali več gorskih reševalnih služb. Že v nedeljo so se povzpeli do Kamniškega sedla in Okrešlja, vendar so bili akcijo primorani prekiniti. Ustavili so jih močno sneženje, z njim povezana slaba vidljivost ter nevarnost plazov. Zvečer so se zato spustili v dolino, celjski reševalci pa so noč preživeli v bivaku na Okrešlju.
Zgodaj zjutraj so akcijo nadaljevali in aktivirali tudi policijski helikopter, ki pa se zaradi močnega vetra, ki se je nato samo še stopnjeval, ni mogel približati kraju nesreče. Kot so pojasnili na ljubljanski policijski upravi, so se s helikopterjem prvič dvignili že zgodaj zjutraj, ko je posadka na kraj nesreče zaradi nujne pomoči poskušala pripeljati gorskega reševalca in zdravnico, vendar je morala posadka zaradi slabih vremenskih razmer obrniti. »Zaradi močnega vetra, ki je pihal s hitrostjo okoli 100 kilometrov na uro, in turbulence kraj nesreče s helikopterjem ni bil dostopen. Je pa posadki z razdalje uspelo locirati pohodnico, ki je svojo lokacijo označevala s svetilko. Njene koordinate je takoj sporočila gorskim reševalcem,« je sporočila Aleksandra Golec z ljubljanske policijske uprave.
Drugi helikopterski polet so opravili opoldne, vendar reševanje s helikopterjem prav tako ni bilo mogoče. Je pa posadki uspelo prileteti dovolj blizu, da je lahko gorske reševalce natančno usmerila na lokacijo pohodnice, ki je v snegu čakala na pomoč. »Gorski reševalci so pohodnico slišali, niso pa je mogli videti. Moškega, ki naj bi bil z njo, posadka iz zraka ni opazila,« so sporočili policisti.
Vmes so se namreč gorski reševalci, ki so se zatekli k tako imenovanemu klasičnemu reševanju, že prebili v bližino ponesrečene. Na terenu je bilo skupno kar 43 gorskih reševalcev, ki jih je poleg slabega vremena oviralo tudi podrto drevje.
Močno podhlajena, a nepoškodovana
Kot sta zvečer pojasnila vodja reševalne akcije Jernej Lanišek in predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar, sta se nazadnje do planinke spustila (približno 50 metrov) gorski reševalec in zdravnik. Planinka na srečo ni bila poškodovana, bila pa je močno podhlajena. Ko jima jo je uspelo z grelnimi blazinami in toplimi napitki nekoliko ogreti, je bila dovolj pri močeh, da je lahko v spremstvu gorskih reševalcev sestopila v dolino. To je reševalcem nekoliko olajšalo delo, saj bi sicer reševanje zagotovo trajalo precej dlje. Planinka jim je povedala, da je vmes že večkrat izgubila upanje, saj je bila premražena, v steni pa je bila primorana tudi prenočiti. Na srečo je imela s seboj spalno vrečo in dovolj oblačil, saj je bila pripravljena na nočitev v gorah. Z rojakom sta večer prej namreč prenočila v bivaku.
Drugega planinca, ki naj bi bil poškodovan, reševalcem v ponedeljek ni uspelo rešiti, naj bi ga pa že približno locirali. Reševalno akcijo bodo nadaljevali jutri.
Jernej Lanišek opisuje potek reševanja (ob 12.00)
Vlada razmišlja o plačljivem reševanju
Ob zahtevnejših in obsežnejših reševalnih akcijah, še posebej ko gre za nesreče, ki so vsaj delno posledica prevelike brezskrbnosti ali precenjevanja svojih sposobnosti, se vedno znova pojavlja dilema, ali bi moralo gorsko reševanje v Sloveniji postati plačljivo.
Notranji minister Boštjan Poklukar je že zgodaj jeseni med obiskom Posočja izjavil, da bo treba brezplačno izvajanje gorske reševalne službe spremeniti. Tedaj so na notranjem ministrstvu poudarjali, da se v gore odpravlja veliko ljudi, ki zaradi nepripravljenosti ali slabe opremljenosti na koncu po nepotrebnem v nevarnost spravljajo tudi gorske reševalce in posadke helikopterjev. »Zato je treba po vzoru tujih držav plačilo tovrstnih reševanj urediti drugače,« so tedaj napovedovali na notranjem ministrstvu. Ob tokratnem poizvedovanju so nas zgolj preusmerili na obrambno ministrstvo, kjer so nam pojasnili, da pripravljajo predloge možnih dopolnitev zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma ustrezne podzakonske predpise, ki bi določili pogoje za povrnitev stroškov intervencije.
Pri načrtovanju posegov v aktualni sistem sicer velja biti previden. Že zdaj namreč zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami govori o povrnitvi stroškov intervencije (ali vsaj sorazmernega dela), ki so posledica naklepnega dejanja ali velike malomarnosti, medtem ko je zloraba znamenj za pomoč in nevarnost celo kaznivo dejanje. Pri slednjem gre za res izjemne primere, ko je klic na pomoč neutemeljen in nepotreben.
Tudi v Gorski reševalni zvezi Slovenije pojasnjujejo, da je slovenski sistem, ki temelji na strokovno usposobljenih prostovoljnih reševalcih, specifičen, zato tujih praks ni mogoče kar enostavno prenesti v slovenski prostor.
