Spet je bilo potrebno precej truda in potrpežljivosti, da je sodnica Katarina Gabrijel - Muhič speljala glavno obravnavo zoper Nika Stariho, obtoženega, da je pred štirimi leti zanetil požar v svoji celici številka 58 zapora na ljubljanski Povšetovi. Starihe, ki zdaj v neki drugi kazenski zadevi prestaja zaporno kazen na Dobu, od tam zaradi kadrovskih težav že tretjič zapored niso pripeljali na ljubljansko sodišče. Tako je obravnava ponovno potekala prek videokonferenčne povezave, nad čimer (ponovno) nista bila navdušena ne zagovornica Maja Butala ne obtoženi. No, slednji ni bil navdušen nad marsičim, na primer, da je moral biti med obravnavo vklenjen (v zaporu so pojasnili, da zato, ker je grozil vodji zaporniškega oddelka). Sploh pa se je spet pritoževal nad razmerami v zaporu: da je deležen mučenja, zlorab, da ga imajo strogo izoliranega in da ga bodo »do konca psihično uničili«. Tudi to, da ga nočejo pripeljati na sojenje, je po njegovem mnenju del šikaniranja.
Kot smo že pisali, je oktobra 2019, ko je bil priprt v Ljubljani, zakuril vzmetnico, nakar se je ogenj razširil po sobi. Posteljo in vse, kar je bilo na njej, je uničil, poškodoval vrata, zamenjati so morali talno oblogo. Da bi pravosodnim policistom preprečil vstop, je za vrata potisnil posteljo, omaro, mizo in stol. Da pa se ne bi zastrupil, si je z mokro cunjo zaščitil obraz. Ko so vdrli, se je upiral, tako da so ga morali zvleči ven. Zdaj je obtožen poškodovanja tuje stvari (povzročil naj bi za najmanj 700 evrov škode), prav tako pa tudi povzročitve splošne nevarnosti, ker naj bi požar predstavljal nevarnost za 179 preostalih pripornikov in zapornikov. Kajti če ga ne bi pogasili, bi se lahko razširil na 2,7 milijona evrov vredno zaporniško stavbo.
Zadimljeni hodniki
Da bi ugotovili, kakšna je bila možnost razširitve ognja, so tokrat zaslišali pravosodnega policista Andreja Omerzo, ki je v Zavodu za prestajanje kazni Ljubljana zadolžen za požarno varnost. Povedal je, da je bil Stariha takrat nameščen v manjši sobi za dva. Tla so pokrita z vinilno oblogo, vrata skupaj z okvirjem so kovinska in obložena z leseno oblogo, postelje so lesene, jogiji klasični. V sobi je požarni javljalnik, ki se ob požaru vklopi in pošlje signal v centralo, da pravosodni policisti takoj začnejo izvajati najnujnejše protipožarne ukrepe. V primeru hujšega požara pa pokličejo številko 112. Omerza je potrdil, da bi se v konkretnem primeru ogenj lahko razširil na druge dele stavbe, in sicer prek ventilacije, s katero so vse sobe povezane med sabo. »Dim se je že širil po hodnikih, da se ni nič več videlo, ter po ventilaciji v sosednjo sobo,« je pričal. Stariha je komentiral, da ni mogoče, da bi se dim širil po hodnikih, in zatrdil, da v sobi ni nobene cevi za ventilacijo. »Ljubljanski zapor poznam že najmanj 20 let. Vrata so protipožarna in protihrupna, sestavljena so iz dveh jeklenih plošč,« je povedal in začel podrobno opisovati, iz kakšne vrste in kako debelih plasti so sestavljena. »Saj sem rekel, da so kovinska. Jih pa nikoli nisem 'odpiral' in pregledoval,« je odvrnil Omerza.
Tudi psihiater ga ne razume
Psihiatrični izvedenec je že napisal izvedensko mnenje za obtoženega, ki ga še niso predstavili. Izvedeli pa smo, da naj bi bila njegova ocena, da je bil v času kaznivega dejanja nebistveno zmanjšano prišteven. Stariha je bil včeraj z mnenjem vidno nezadovoljen. Meni, da izvedenec ni upošteval, da ga v zaporu šikanirajo, mučijo, mu omejujejo spanec ter da je, kot je dejal, v poldrugem mesecu shujšal s 85 na 65 kilogramov. »Ugotovil pa je, da sem narkoman, odvisnik od opiatov, za kar nima nobenega podlage,« je izjavil. Glede njegovega počutja v zaporu mu je sodnica na koncu svetovala, naj sodeluje s pazniki, pa mu bo lažje. Nasvet je bil dobronameren in ne čudi. V preteklosti je po zaporih zagrešil že marsikateri incident in povzročil veliko škode. Enkrat je napadel paznika, drugič se je zabarikadiral v sobo in v njej izruval vse, kar je bilo pritrjenega (vključno s straniščno školjko), ter pravosodne policiste obmetaval s steklom. In še bi lahko naštevali.
