Ljubljana. Neprilagojena hitrost je pri nas še vedno najpogostejši vzrok za nastanek nesreč s smrtnimi žrtvami, pravi vršilka dolžnosti direktorja agencije za varnost prometa mag. Simona Felser. Do konca julija je zaradi tega vzroka na naših cestah življenje izgubilo že devetnajst ljudi, v zadnjih petih letih skupno 94, kaže statistika AVP. Največ, šest, letos umrlih je bilo voznikov avtov, pet sopotnikov in pa štirje kolesarji. A nismo prehitri samo na slovenskih cestah – po podatkih evropske komisije slaba polovica voznikov v EU vozi hitreje od omejitve hitrosti, kar desetina do petina voznikov omejitev prekorači za več kot 10 km/h. In višje ko so hitrosti, težje so posledice nesreč. Če avto trči v kolesarja ali pešca pri hitrosti 30 km/h, bo ta skoraj gotovo preživel, obenem pa ne bo niti hudo poškodovan. Če vanj trči pri hitrosti 50 km/h, ima polovične možnosti za preživetje, če avto vozi s hitrostjo 60 km/h, pa je možnost preživetja kolesarja ali pešca ob trku minimalna. Pri hitrosti 50 km/h je trk v pešca enak padcu z višine skoraj desetih metrov.

Od adrenalina do nočne more

Zaradi neprilagojene hitrosti so do konca julija zabeležili 1900 prometnih nesreč, kar je za odtenek več kot lani, umrlo je devetnajst ljudi (eden več kot lani v takem obdobju), hudo poškodovanih pa je bilo za skoraj tretjino manj kot lani (142). Analiza podatkov je pokazala, da je zaradi neprilagojene hitrosti v zadnjih desetih letih umrlo skoraj 40 odstotkov smrtnih žrtev na naših cestah. »Iskanje adrenalinskega užitka z 'divjo' vožnjo se lahko hitro sprevrže v nočno moro. Prav tako prepričanje, da si bomo s pritiskom na plin na cesti pridelali 'časovni prihranek'. Ta je namreč celo na daljših razdaljah neznaten, tveganje pa strašansko. Ne uničite življenja sebi ali drugim zaradi tistih nekaj sekund. Življenje je vrednejše od tega,« svetuje Robert Vehovec z generalne policijske uprave.

Mladi vozniki bolj rizični kot starejši

Najhitrejši in zaradi tega najnevarnejši so mlajši vozniki. »Najbolj kritični so vozniki, stari od 18 do 35 let,« navajajo v AVP. Ti so tudi v zadnjem petletnem obdobju povzročili največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, in sicer skoraj 48 odstotkov. »To potrjuje dejstvo, da so mladi vozniki motornih vozil precej bolj rizični kot starejši, saj povzročijo približno 3,3-krat več nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, in to kljub dejstvu, da jih je številčno precej manj,« izpostavljajo v AVP. Največkrat nesreče zaradi neprilagojene hitrosti povzročijo vozniki avtomobilov, a podatki zadnjih pet let kažejo, da se njihov delež zmanjšuje (s 77 odstotkov leta 2018 na lanskih 71 odstotkov). Število kolesarjev, ki povzročijo nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti, pa se zvišuje. V zadnjem petletnem obdobju se je delež povišal s sedmih na enajst odstotkov.

Z najbolj usodnimi posledicami in hitrostjo je povezan tudi alkohol. Letos so zaradi tega na cestah umrle že štiri osebe. Največ nesreč z neprilagojeno hitrostjo se zgodi v naseljih, v prvi polovici letošnjega leta kar 850. »V zadnjih petih letih je bilo na omenjenih cestah 53 odstotkov vseh nesreč, sledijo regionalne z 19 odstotki ter avtoceste in hitre ceste s 14 odstotki,« izpostavljajo v analizi AVP. Skupaj s policijo obenem pozivajo k previdnosti v okolici prehodov za pešce, šol, vrtcev in domov za starejše. 

Priporočamo