Ameriški tožilci so Zambado označili za enega ključnih vodij kartela Sinaloa, ki ga je skupaj z Joaquinom Guzmanom - El Chapom razvil v eno največjih svetovnih kriminalnih združb za trgovino z mamili. Očitali so mu odgovornost za tihotapljenje velikih količin kokaina, heroina, fentanila in drugih prepovedanih mamil v ZDA ter naročanje umorov in mučenja.

Sodnik Brian Cogan je 76-letnemu Zambadi poleg dosmrtne zaporne kazni naložil še 15 milijard dolarjev finančne kazni. Zambada je avgusta lani priznal krivdo, potem ko je tožilstvo odstopilo od zahteve po smrtni kazni. Na sodišču se je prek tolmača opravičil vsem, ki so zaradi njegovih dejanj trpeli ali bili prizadeti.

Priznal je odgovornost za 85 kaznivih dejanj in med drugim navedel, da je kartel od leta 1980 v ZDA pretihotapil najmanj 1,5 milijona kilogramov kokaina, njegovi sodelavci pa so podkupovali mehiške uradnike, da bi organizacija lahko nemoteno delovala.

Tožilstvo je poudarilo, da je Zambada desetletja usmerjal nasilne dejavnosti kartela, vključno z naročanjem umorov, maščevalnimi napadi ter sistematičnimi likvidacijami pripadnikov rivalskih kartelov, policije in vojske. Po navedbah tožilcev je tik pred aretacijo naročil tudi umor svojega nečaka Elisea Imperiala Castra.

Obramba je zaradi njegove starosti in zdravstvenih težav predlagala, naj kazen prestaja v zaporniški bolnišnici. Tožilstvo je temu nasprotovalo in opozorilo, da Zambada zaradi svojega vpliva še vedno predstavlja resno varnostno tveganje.

Zambada je bil aretiran julija 2024 skupaj z Joaquinom Guzmanom Lopezom, sinom El Chapa. Po njegovih navedbah ga je Guzman Lopez ugrabil v Mehiki in z zasebnim letalom odpeljal v ZDA. Aretacija je sprožila nov val nasilja v mehiški zvezni državi Sinaloa med privrženci Zambade in frakcijo Chapitos, ki jo vodijo sinovi El Chapa.

Mehiške oblasti medtem preiskujejo okoliščine Zambadovega prihoda v ZDA in ugotavljajo, ali je bila pri operaciji kršena mehiška suverenost. Potem ko je ameriški FBI na razstavi predstavil letalo, s katerim je bil Zambada pripeljan v ZDA, so v Mehiki opozorili na nasprotujoče si razlage dogodkov.

Ameriško veleposlaništvo je pred tem zatrdilo, da v operaciji ni sodelovala nobena ameriška vladna agencija.

Priporočamo