Senat sedmih vrhovnih sodnikov je Silvu Drevenšku, trojnemu morilcu iz Gerečje vasi, odpravil kazen dosmrtnega zapora in s tem spremenil sodbo, prav tako senata vrhovnih sodnikov, ki so Drevenška lani obsodili na dosmrtni zapor. Pri najhujših kaznih je pred pravnomočnostjo sodbe namreč dovoljena še dodatna pritožba na vrhovno sodišče, tokrat pa je vrhovno sodišče odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato so vrhovni sodniki o Drevenškovi usodi presojali dvakrat in v drugo ugotovili, da so prvič kršili zakon o kazenskem postopku.
Bizaren zaplet že na prvi stopnji
Na mizi so imeli grozljiv primer trojnega umora na božič leta 2020. Drevenšek se je že pred usodnim dnem z nekdanjo partnerico in materjo svojega otroka ter njenimi starši sprl zaradi delitve premoženja in družinske hiše, ki sta jo zgradila nasproti hiše njenih staršev. Že prej je grozil, da bo pobil vso njeno družino, in napovedoval, da bo tekla kri. Za božič je nekdanjo partnerko pod pretvezo, da bi ji rad predal božična darila za otroka, povabil k sebi in jo z nožem zabodel do smrti. Nato je hladnokrvno odšel še čez cesto v hišo njenih staršev in vpričo štiriletnega sina zabodel partneričino mater in očeta. Vse tri je zabodel več kot 60-krat, nato pa sedel v avto in se odpeljal.
Drevenšek je bil zaradi treh kaznivih dejanj umora in surovega ravnanja z mladoletno osebo že na prvem sojenju na ptujskem okrožnem sodišču obsojen na dosmrtni zapor, vendar je bila sodba zaradi bizarne napake predsedujočega sodnika (o krivdi in kazni je odločal šest-, namesto petčlanski senat) razveljavljena. Na ponovljenem sojenju je bil nato obsojen na 30 let zapora, ki jih je potrdilo tudi mariborsko višje sodišče, vrhovni sodniki pa so nato po dodatni pritožbi obrambe in tožilstva izrekli prvo pravnomočno dosmrtno zaporno kazen v Sloveniji. »Pri tej odločitvi je senat upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti,« so tedaj pojasnili na vrhovnem sodišču. Senat vrhovnih sodnikov je hkrati presodil, da je zaradi nevarnosti, da bi Drevenšek kaj podobnega ponovil, treba dati prednost varstvu družbe oziroma posameznikov, ki v tem primeru pretehta nad zgodnejšo rehabilitacijo obtoženca.
Neupravičeno zvišali kazen
Tokrat pa je spremenjeni senat sedmih vrhovnih sodnikov delno ugodil zahtevi za varstvo zakonitosti odvetnika Andreja Kaca in razveljavil zvišanje kazni. Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da je senat sprejel stališče, da mora biti kazen 30 let zapora ali dosmrtnega zapora preizkušena na vsaj dveh stopnjah, zato vrhovno sodišče, ko je lani odločalo o pritožbi, ne bi smelo ugoditi pritožbi tožilke in še dodatno zvišati kazni (za posamezni umor z 29 na 30 let, enotno kazen pa s 30 let v dosmrtni zapor). Senat vrhovnega sodišča zato tokrat niti ni presojal o teži kaznivega dejanja in primernosti kazenske sankcije, ampak je – poenostavljeno rečeno – presodil, da prejšnja, pravnomočna sodba vrhovnega sodišča ni bila v skladu z zakonom o kazenskem postopku.
Podobno nam je tokratno sodbo vrhovnega sodišča interpretiral tudi Drevenškov odvetnik Andrej Kac, ki je uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti. Kot nam je pojasnil, je vrhovno sodišče ob svojem prvem odločanju kršilo zakonodajo na dveh ravneh. Že v izhodišču ni imelo zakonske podlage za dvig kazni za posamični umor z 29 na 30 let zapora, to pa je sodišče nato pripeljalo v položaj, ko je kazni neupravičeno združilo še v dosmrtni zapor.
