Grozljivo prometno nesrečo na južni ljubljanski obvoznici, ki je terjala življenja treh ljudi, je povzročil 56-letni slovaški voznik tovornjaka. Pred trčenjem praktično ni zaviral, kaj se dogaja, je očitno opazil tik pred zdajci.

Šestinpetdesetletni državljan Slovaške je v ponedeljek popoldne vozil tovorno vozilo iz smeri predora Golovec proti Barju. Ko je v času prometne konice pripeljal do kolone vozil, je trčil v osebni avto, ki ga je vozila 55-letna slovenska državljanka. Njen avto je potisnilo naprej v avto, v katerem sta bila 72-letna italijanska državljana. Obe vozili je tovornjak v drugo tovorno vozilo, nato pa še v osebni avto s prikolico. Slovakov tovornjak se je vnel, prav tako avto pred njim. Umrli so trije ljudje: voznica clia, v katero je Slovak najprej trčil, in Italijana v drugem avtu. Na vprašanje, ali je Slovak pred trčenjem zaviral, je Primož Kadunc s policije odvrnil, da glede na pridobljene posnetke je: »Sicer zelo pozno, lahko bi rekli tik pred zdajci. Druge okoliščine še preiskujemo in bomo s pomočjo izvedencev skušali pojasniti, zakaj in kako se je nesreča zgodila.«

Letos so bili tovornjakarji udeleženi že v 1700 nesrečah, dve tretjini so jih povzročili sami, umrlo je pet ljudi. Policija je pri teh voznikih letos zaznala že več kot 30.000 kršitev, petino več kot v enakem obdobju lani. Na ministrstvu za infrastrukturo so pripravili osnutek nove resolucije o varnosti v prometu. Glede tovornega prometa stavijo na digitalne rešitve, nadzor in gradnjo novih, boljših parkirnih prostorov. 

Med letoma 2018 in 2022 je na naših cestah v povprečju umrlo 94 ljudi na leto. Ministrstvo za infrastrukturo in agencija za varnost prometa sta si začrtala cilj prepoloviti ta krvni davek. Osnutek nove resolucije o varnosti cestnega prometa 2023–2030, ki je ta čas v fazi medresorskega usklajevanja, niza vrsto ukrepov. Tudi na področju varnega izvajanja gospodarskih voženj.

Štirje od desetih povzročiteljev so tujci

Vozniki tovornih vozil so od leta 2013 do 2022 povzročili 96 smrtnih prometnih nesreč in 335 prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi. Glede na tranzitno lego Slovenije delež tujih povzročiteljev prometnih nesreč ni zanemarljiv. Od leta 2013 do 2022 je bilo 40 odstotkov voznikov tovornih vozil, ki so povzročili prometno nesrečo s smrtnimi žrtvami, tujcev.

»Najučinkovitejši ukrep je poostren nadzor nad zakonsko predpisano opremo vozil,« ugotavljajo avtorice osnutka omenjene resolucije. Opravljeni nadzori namreč razkrivajo povečanje števila tehnično pomanjkljivih tovornih vozil. Največ kršiteljev je bilo iz držav južne in vzhodne Evrope (Hrvaška, Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška) ter iz tretjih držav (Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Turčija). Izstopajo predvsem tehnične napake na zavorah, delovanje svetil in neustreznost pnevmatik.

Uvedli bi pametne tahografe

Pripravljalke resolucije še predlagajo, da bi Slovenija najkasneje v začetku leta 2025 uzakonila zamenjavo analognih ali digitalnih tahografov v mednarodnem cestnem prometu s pametnim tahografom druge generacije, do 19. avgusta 2025 bi uzakonila še zamenjavo pametnih tahografov prve generacije. Pametni tahografi omogočajo oddaljeno branje podatkov. Na tak način zmore policija identificirati potencialnega kršitelja in ga izločiti iz prometa.

Pomemben dejavnik tveganja v cestnem prometu je tudi utrujenost poklicnih voznikov. Pogoste so nesreče, ko tovorno vozilo ali avtobus brez razloga in brez zaviranja zapelje s cestišča. Policija neredko zatem ugotovi nenormalno, tudi 15-urno redno dnevno delovno obremenitev voznika, ki je moral opravljati še druga dela, kot so nakladanje, razkladanje, popravila vozil, čiščenje ...

Tudi te dejavnike tveganja bi avtorice resolucije odpravile z uporabo sodobnih tehnologij, ki omogočajo prenos podatkov iz zapisovalnih naprav in s tem lažjo prepoznavo kršiteljev. »Povečan in usmerjen nadzor bi imel za logično posledico povečano previdnost in pozornost voznikov ter prevoznikov,« so prepričane.

Na (ne)spočitost negativno vpliva tudi pomanjkanje počivališč in parkirnih prostorov na slovenskem avtocestnem omrežju. Ministrstvo za infrastrukturo zato že načrtuje naložbe za razširitev obstoječih 56 počivališč s 1638 parkirnih prostorov na 2764 parkirnih prostorov, uvedlo bi tudi sistem za digitalno preverjanje prostih parkirnih površin ter postavilo ustrezno infrastrukturo za voznike: bivalne enote za počitek, prhe, toaletne prostore in naprave za razgibavanje na prostem.

Omejili bi trajanje »slonjih dirk«

Na avtocestnem omrežju v Sloveniji je od novembra 2021 prepovedano prehitevanje za tovorna vozila, ki so težja od 7,5 tone. Prepoved tako imenovanih slonjih dirk velja med 6. in 18. uro. Resolucija predlaga še preučitev možnosti omejitve časa prehitevanja. Manever naj ne bi smel trajati več kot minuto. Resolucija bi tudi vzpodbujala vgradnjo asistenčnih radarskih sistemov v gospodarska vozila, ki voznika opozarjajo na osebe in predmete, ki bi se lahko znašli v njegovem mrtvem kotu. Vzpodbujala bi tudi vgradnjo alkoholnih ključavnic v tovorna vozila.

Dolgoročni cilj ministrstva in agencije je nič mrtvih in nič poškodovanih zaradi prometnih nesreč. »Z moralnega vidika je to edini možni dolgoročni cilj vseh humanih družb ter kot takšen jasen in razumljiv cilj vseh sodelujočih snovalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema,« so zapisale avtorice resolucije. Za strokovno pripravo in usklajenost gradiva so odgovorne Andreja Knez, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za ceste in cestni promet, Simona Felser, vršilka dolžnosti direktorice javne agencije za varnost prometa, Anamaria Hren, vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa na omenjeni agenciji, in Sandra Voh z direktorata za ceste in cestni promet.