»Res sem poslal ta sporočila, ampak moj namen ni bil maščevanje, kot piše v obtožnici. Gospodu Almirju Kurspahiću se nimam za kaj maščevati. Ko mi je sodil, me je pustil na svobodi, dal mi je pogojno kazen. Ni šlo za maščevanje, pač pa le za 'prepisane' besede, ki se govorijo med ljudmi na ulici,« je o obtožnici, ki mu očita, da je prek elektronskih sporočil grozil sodniku in predsedniku Okrajnega sodišča v Brežicah Almirju Kurspahiću, na ljubljanskem sodišču povedal 44-letni Jernej Hribšek. Med 7. in 24. novembrom lani je na naslov brežiške policijske postaje poslal 25 takšnih sporočil, 25. istega meseca pa še enega na mamin naslov – vsa pa so bila namenjena sodniku, ki mu je v preteklosti sodil in ga julija 2021 tudi obsodil zaradi nasilništva nad mamo.
Brez injekcij
Za kaj je potem šlo, če ne za maščevanje, so ga vprašali, pa je odvrnil, da si to vprašanje zastavlja tudi sam in ne najde odgovora. Potem je dejal, da se je v preteklosti psihiatrično zdravil, nakar se je psihiatrinja odločila za opustitev terapije, češ da ne vidi nobenih psihopatoloških znakov. Ko ga je sodnica Irena Škulj Gradišar vprašala, kako je to vplivalo na njegovo počutje, je odvrnil, da brez terapije njegovo sprejemanje odločitev postane bolj hipno in ni plod stabilnega razmišljanja. »Mislim, da bi injekcije moral dobivati še naprej. Ker prej sem bil bolj funkcionalen, iskal sem službo, šel sem na tečaj nemškega jezika, da bi delal kot receptor …« je pojasnil. Za hipno je ocenil tudi odločitev, da sporočila naslovi na policijo. »Sicer pa – če bi si želel maščevanja, bi jih pošiljal na sodišče,« je izjavil. Zagovornik Peter Možina ga je vprašal, kaj si misli o ugotovitvi sodne izvedenke psihiatrične stroke (po njenem mnenju je bil v kritičnem času prišteven, op. p.), da ne kaže nobenega obžalovanja. »To ni res, vsak dan mi je žal, ko se sprehajam po hodniku in gledam rešetke,« je dejal Hribšek, ki je od 18. februarja v priporu.
Pred prijetjem je živel v Ljubljani, kot je povedal, ga je na dom sprejel 58-letni Osman R. Tudi tega so zaslišali in o Hribšku je imel le lepe besede: da ga pozna sedem let in mu je kot sin. Ker ima zdravstvene težave, mu je pomagal, pošiljal sporočila zdravnikom, ga obiskoval v bolnišnici, pospravljal, nakupoval. Ker je imel Hribšek v sporočilih sodniku veliko povedati čez njegovo narodnost, so pričo vprašali tudi, ali je kdaj izražal jezo nad muslimani. »Ne, ko smo praznovali bajram, mi je vedno kupil darilo. Vse je spoštoval,« je odvrnil na robu joka. In tudi, da Hribšek nikoli ni govoril o maščevanju sodniku. Tudi na vprašanje, ali se je vedenje obtoženega v mesecih po opustitvi terapije spremenilo, je odgovoril nikalno.
Ne bo »pokleknil«
Zaslišali so tudi sodnika Kurspahića. Povedal je, da so ga policisti s sporočili seznanili konec novembra, se pa mu je življenje obrnilo na glavo že 7. novembra, ko je nekdo požgal njegovo na novo zgrajeno hišo.
»Vlomil je skozi okno kopalnice in polil vnetljivo tekočino,« je dejal. Od takrat ima osebno varovanje. Po požigu je šla preiskava v več smeri, a še vedno ni jasno, kdo je storilec. Ko je sodnik izvedel za elektronska sporočila, je bil to dodaten pretres. Sporočila so bila nedvoumna. »Grožnje so se nanašale predvsem na opravljanje mojega preteklega in prihodnjega dela. Pisalo je, naj pazim, kaj delam, omenjena je bila moja narodnost, preklel mi je mater in vse, kar sodi zraven …« je povedal. Prijavo je podal, ker se je počutil ogroženega, bal se je za bližnje, premoženje. Začel se je tudi spraševati o svojem delu, odločitvah. Čeprav dela naprej in pred takimi, kot je Hribšek, ne bo »pokleknil«, je dejal. Potrdil je, da se obtoženega spomni s sodišča in da mu je pred njim sodila tudi kolegica. »Še danes se sprašujem, kako daleč je bil pripravljen iti,« je izjavil. V preteklosti je že dobival razna pisanja, vendar ne tako grobih, je še pojasnil.
