Debele solze so se kotalile po od žalosti spačenih licih očetov in mam, ko so poslušali sodnico brati, kako so umrli njihovi otroci. Lanskega maja jih je Uroš Blažić bolj ali manj brez razloga pobil v vasicah Malo Orašje in Dubona blizu srbskega Mladenovca. Od morilca njihovih otrok jih je v dvorani ločilo neprebojno steklo, po katerem so nekateri že večkrat iz samega gneva udarjali s pestmi, morilca pa pošiljali k vragu. »Obrni se. Poglej, kaj si storil!« so kričali vanj. On je s sklonjeno glavo molčal, si »lomil« prste in se ni odzval niti na Sašo Panića, ki se je zagnal v stekleno kocko, v kateri je sedel. »Zapomnil si me boš!« mu je dal vedeti. Sodbo je pričakal pred sodiščem, saj v dvorani ni več zdržal. »V mojega sina je izstrelil največ nabojev, saj ga je on skušal ustaviti. Do danes nisem vedel, kolikokrat ga je zadel. Ko je sodnica to brala, nisem več mogel poslušati. Pobesnel sem. Začel sem kričati, psovati, zato so me pravosodni policisti pospremili ven,« je skrušeni oče stresne trenutke opisal za srbske medije. Poleg sina Milana je tistega dne Panić izgubil tudi hčer Kristino. Zaradi slabosti je dvorano zapustila tudi ena od mam žrtev.
Edina možna, a ne pravična
Sodnica Lidija Jovanovski je Uroša Blažića leto in pol po masakru obsodila na najvišjo možno kazen, dvajset let zapora. Ker je bil v času masakra mlajši od 21 let, je bil v očeh zakona mladi polnoletnik, zato zanj dosmrtna kazen ni prišla v poštev. »Kazen ni primerna in pravična, a je po sedanjem zakonu edina možna,« je dala vedeti sodnica.
Po soglasni oceni petčlanskega sodnega senata je Uroš prišteven in zavedajoč se svojih dejanj pozno zvečer 4. maja lani v vaseh v okolici Mladenovca med nepremišljenim nasilniškim ravnanjem vzel in poskušal vzeti življenje več ljudi. »Streljali ste tudi še naprej, ko so vas ranjeni rotili, da nehajte,« ga je nagovorila. Potem je ugrabil taksi z nosečnico v njem ter pobegnil v stričevo počitniško hišo v bližini Kragujevca. Dan kasneje so ga tam aretirali.
Za sorazmerno in pravično pa je sodnica ocenila kazen za Uroševega očeta Radišo, podpolkovnika srbske vojske. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti in nezakonitega posedovanja orožja, s katerim je njegov sin izvedel napad, je bil obsojen na najvišjo možno kazen – 20 let zapora. Krivdo je sicer vztrajno zanikal in trdil, da nima pojma, kje je sin dobil orožje. Tožilstvo ga je na laž postavilo z več fotografijami in posnetki, na katerih je doma pred majhnim vnukom paradiral v uniformi in z orožjem.
Zaobljuba maščevanju
»Čakal ga bom vse življenje. Po eni strani bi si zanj želel dosmrtni zapor, kot oče pa sem se zaobljubil k maščevanju. Najbolje bi bilo, da bi ga kar takoj izpustili,« je 21-letnemu množičnemu morilcu že med sojenjem zagrozil oče ubitega 17-letnega Aleksandra.
»Nisem zadovoljen z višino kazni. Sami ste slišali, kaj je storil našim otrokom. Trupla nekaterih je prerešetal. Še dosmrtni zapor bi bil nagrada za oba. Za Uroša bi bila premila tudi smrtna kazen,« se je na sodbo odzval Saša Panić. Sorodniki in prijatelji zlasti pa starši žrtev so se sojenj redno udeleževali. Na predobravnavnem naroku so mladega morilca skušali napasti, zaradi česar so poostrili varnost in sojenje prestavili v Beograd. Narokov so se udeleževali v majicah s fotografijami otrok na njih, večina jih je še vedno na pomirjevalih, noči od tistega usodnega zločina še niso prespali.
Kljub večmesečnem sojenju družine še vedno nimajo odgovora na vprašanje, zakaj je Uroš Blažić tako okrutno in hladnokrvno pobil njihove otroke. Ta še sam ne zna povedati, kaj ga je gnalo v krvavo dejanje. Sprva se je nekaj mesecev še sprenevedal, se izgovarjal na jemanje steroidov, v nos mu je šla oznaka sodne izvedenke za psihiatrijo, da je psihopat … Sčasoma pa je dejanje vendarle priznal, se pokesal in izrekel sožalje, ki pa ga nihče ni vzel za iskrenega. »Žal mi je, da je zakon takšen in kazen ne more biti višja. Žal mi je tudi, da ne živimo več v časih, ko bi za to, kar sem storil, plačal z metkom. Tiho bi stal pred strelskim vodom in ga sprejel. Edina primerna kazen za moja dejanja bi bila smrt,« je s sklonjeno glavo dejal v zaključnem govoru. Na prostost bo prišel star okoli 40 let.
