Najmlajša žrtev danes 74-letnega upokojenega francoskega kirurga Joela Le Scouarneca je štela eno leto, najstarejša 70, v povprečju so bile stare enajst let. Posiljeval in spolno napadal naj bi med letoma 1989 in 2014 tako fante kot punce, med 299 žrtvami naj bi bilo največ mladoletnikov, ki so se znašli na njegovi operacijski mizi. Nekateri so za zlorabe izvedeli šele nedavno, saj jih je napadel pod anestezijo.
Podrobni zapisi v dnevniku
V Vanessu v Bretaniji se je danes začelo sojenje proti njemu, ki naj bi se zaradi števila vpletenih zavleklo vse do junija. Gre za eno najobširnejših sojenj v zgodovini Francije. Po poročanju medijev Le Scouarnec sicer ne zanika večine obtožb, a pravi, da se napadov pač ne spominja. Morda se bodo ti prikradli nazaj ob branju dnevnikov, v katerih naj bi posilstva natančno in nazorno opisoval, ob vsaki žrtvi pa zraven zapisal še ime, priimek in domači naslov. V preteklosti je sicer vztrajal, da so bili ti zapisi – gre za na tisoče strani! – le polni »fantazij«. »Pedofil sem in vedno bom,« je še zatrdil v njih.
»Obtoženi sprejema odgovornost za večino od očitanih mu obtožb,« je na prvem dnevu sojenja dejala njegova odvetnica Maxime Tessier.
Seks lutke otroških velikosti
Le Scouarnec, spoštovan in cenjen kirurg za prebavila, oče treh sinov ter veliki navdušenec nad literaturo in opero je za zapahi že vse od leta 2017. Takrat so ga aretirali zaradi suma posilstva dveh nečakinj, štiriletne pacientke in šestletne sosede, za kar je bil pred petimi leti obsojen na 15 let zapora. Očitke je sprva zanikal, potem pa priznal, kaj je storil. »Ne prosim za milost ali odpuščanje. Le za pravico, da postanem boljši človek,« je po navedbah zagovornika Kurzawe takrat nagovoril sodišče. »Povedal je še, da obžaluje določene stvari, ter da se zaveda, da so nekatere neodpustljive,« je še dodal.
V sklopu kriminalistične preiskave so takrat pri njem odkrili seks lutke v velikosti otrok (skrite so bile pod lesenimi tlemi), več kot 300 tisoč fotografij in posnetkov spolnih zlorab otrok in živali, ter že prej omenjene dnevnike, v katerih je podrobno opisoval, kaj je v treh desetletjih počel z žrtvami.
Za zlorabo izvedeli od kriminalistov
Mediji izpostavljajo primer žrtve z izmišljenim imenom Marie. V času domnevnega napada je bila stara deset let, v kirurgovih rokah pa je pristala zaradi vnetega slepiča. Marie ni vedela, kaj naj bi ji Le Scouarnec storil, dokler se niso leta 2019 pri njej oglasili kriminalisti. »Pokazali so mi njegov dnevnik, v katerem je bil moj priimek, ime, starost, naslov mojih staršev, poleg tega pa še vse, kar mi je storil in kako se je ob tem počutil. Že uporaba besede ’posilstvo’ je bila zame dovolj huda, on pa je pri opisih uporabljal še vulgarno in opolzko besedišče,« je svojo izkušnjo za britanski Guardian delila žrtev, danes stara čez 30 let.
Po navedbah zastopnice 39 žrtev, odvetnice Marie Grimaud, te od obtoženega ne pričakujejo kaj veliko: »Le povrnitev dostojanstva in človečnosti. Ter, seveda, pravičnost.« Od sodišča pričakujejo izrek obsodilne sodbe in najvišjo možno kazen, 20 let zapora. Žrtve sojenja sicer ne bodo mogle spremljati v živo v dvorani, temveč iz posebne sobe na sodišču.
V dvorani sami naj bi bile zgolj med zaslišanjem. »Tokrat se bodo prvič soočile z njim iz oči v oči. Za nekatere bo to zagotovo težko,« je še izpostavila odvetnica Grimaudova. 42-letna domnevna žrtev Amélie pa je za medije dejala, da je sicer zelo dolgo čakala na ta trenutek, a jo je obtoženega strah.
Sodeč po današnjem dnevu bo sojenje, ki ga vodi tričlanski sodni senat s sodnico Aude Burési na čelu, vsaj delno zaprto za javnost. V dvorano so sprva spustili snemalce, fotografe in novinarje, nato pa jih pospremili ven. Ali je sojenje javno ali ne, je odvisno od odločitve žrtev, ki se lahko odrečejo pravici do sojenja v anonimnosti.
Tako je lani storila pogumna Gisele Pelicot, ki jo je mož dolga leta omamljal, nato pa ponujal neznancem v posilstvo. Vsi obtoženi, poleg soproga še 51 drugih, so bili obsojeni na zapor. Gospa je takrat zahtevala, da ves svet izve, kaj so ji ti moški počeli, obenem pa zagotoviti, da »sram zamenja stran«. Da torej niso žrtve tiste, ki se tresejo od sramu, temveč storilci.
Take zahteve so s transparenti sporočali tudi protestniki pred sodiščem, kakor tudi, da je »molk enako nasilju«, spraševali pa so se tudi, kdo vse je od davnega leta 1989 vedel (ali pa vsaj sumil), kaj počenja zdravnik, a je iz takega ali drugačnega razloga raje pogledal stran.
Kdo vse je vedel, kaj počne?
Po poročanju francoskih medijev bi odprto sojenje pripomoglo tudi k razjasnitvi morebitnih pravosodnih in institucionalnih napak, zaradi katerih je danes 74-letni moški lahko tako dolgo hodil po poti zločinov. Zlorabe so se namreč vlekle dolga desetletja in v različnih bolnišnicah v osrednji in zahodni Franciji. Eden od razlogov je verjetno tudi molk tistih, ki so sumili, kaj počne. Po pisanju francoskih medijev naj bi za njegove napade vedel vsaj del družine, kar je njegova bivša žena zanikala. Skoraj zagotovo pa so se njegovih nagnjenj zavedali tudi kolegi in delodajalci. Leta 2006 naj bi celo soglasno izglasovali, da ni kršil etičnega kodeksa.
FBI je francoske oblasti že pred leti opozoril nanj, saj je obiskoval spletne strani s fotografijami in posnetki spolne zlorabe otrok. Leta 2005 je bil zaradi tega obsojen le na štirimesečno pogojno zaporno kazen, v katero pa ni bila vključena nikakršna nujna terapija.
Tako žrtve kot borci za pravice otrok pa opozarjajo na številne sistemske napake, zaradi katerih je Le Scouarnec neovirano napadal svoje žrtve in se celo uspel upokojiti. »Koliko ljudi je vedelo, da je pedofil, pa so mu še vseeno dovolili delati in priti v stik z otroki?« je bila za AFP zgrožena ena od njegovih žrtev. »Vedeli so in niso ničesar storili.«
Francoski novinar Hugo Lemonier, ki je o upokojenemu zdravniku in njegovih zločinih napisal knjigo, upa, da bo sodni postopek francosko družbo prisilil k razmisleku o »kolektivni slepoti« zlasti glede položaja zdravnikov, na katere ponekod še vedno gledajo kot na vsemogočne, je poročal New York Times.
Le Scouarnec je bil v manjšem kraju, kjer je dolgo delal, izredno spoštovan, zaradi poklica pa je verjetno imel določeno zaščito, ki je kak drug spolni plenilec ne bi imel. Počutil se je vsemogočnega, užival je v tem, da je zrl nevarnosti v oči, poroča francoski Le Monde.
