Na sojenju štirim policistom, ki jih specializirano državno tožilstvo preganja zaradi nevestnega dela med varovanjem protestov proti vladi Janeza Janše oktobra 2021, so zaslišali prve od 12 oškodovancev, ki naj bi jih obtoženi Gregor Sukovič, Peter Kovač, Rok Jerman in Vojko Mlakar »zaplinili« s solzivcem. Kot tožilstvo navaja v obtožnem predlogu, naj bi Sukovič, kljub temu da niso bili izpolnjeni pogoji iz zakona o nalogah in pooblastilih policije, kolegom ukazal, da uporabijo bombomete zoper množico, čeprav protestniki in naključni mimoidoči niso huje in množično kršili javnega reda. 5. oktobra 2021 okoli petih popoldne naj bi tako Kovač, Jerman in Mlakar brez predhodnega opozorila in ne da bi se prepričali, ali so podani pogoji za izpolnitev ukaza, v park Zvezda in na ploščad Kongresnega trga izstrelili najmanj deset plinskih nabojev s kemičnim solzivcem.
Najprej bežali v trgovino, nato čez Ljubljanico
Med 12 oškodovanci je bila tudi Tjaša J., zaposlena na ZRC SAZU. Na sodišču je pojasnila, da je okoli petih popoldne še z nekaterimi znanci stala pred Mercatorjem na Kongresnem trgu, saj je šla na malico. Vzdušje je bilo mirno, nato pa je opazila, da se je na drugi strani trga, v bližini današnjega Lidla, postrojilo od 10 do 15 policistov posebne policijske enote.
Proti njej je čez čas priletel izstrelek, iz katerega se je začel sproščati solzivec. Skupaj z drugimi se je zatekla v Mercatorjevo trgovino, vendar je plin prodrl tudi v prostore trgovine, tako da so nato tekli proti Ljubljanici, od tam pa čez brv proti Ribjemu trgu. Takrat je tudi poklicala na 113, kjer so ji svetovali, da naj si spere oči. A očitno je bilo že prepozno. »Pet dni sem ležala doma z vnetimi očmi,« je pojasnila Tjaša J., ki je zaradi tega morala vzeti tri dni bolniškega dopusta. Oškodovanka ni slišala, da bi pred izstrelitvijo solzivca kdor koli od policistov kogar koli opozoril.
Povsem naključno se je v oblaku dima tedaj ločeno znašel tudi Ljubljančan Darko V., ki je popoldne s kolesom raznašal hrano prek sistema Glovo. Pripeljal se je po Šubičevi ulici, prečkal Slovensko cesto in se ob robu parka Zvezda nekaj deset metrov peljal proti jugu, nato pa zavil levo na ploščad Kongresnega trga. Sredi trga ga je naenkrat začelo peči, težje je dihal, zato si je začel oči spirati pri pitniku v parku in z vodo, ki mu jo je dala manjša skupina turistov. Še zvečer se je počutil slabo, noč pa je preventivno preživel zraven školjke. Zdravniške pomoči ni iskal.
Policistov ni videl, prav tako ni slišal nobenih pozivov policistov, je pa od mimoidočih slišal, da naj bi blizu njega padla bomba s solzivcem, česar sam sicer ni videl, saj je bil osredotočen na vožnjo s kolesom.
»Kot preganjane živali«
Več stikov s policisti pa je imela tistega dne Aleksandra G. Korošica, ki živi in dela v Avstriji, se je v Ljubljano odpravila na več protestov. Za protest 5. oktobra pravi, da so bili protestniki »na koncu kot preganjane živali«. Sama je v celem dnevu videla samo enega protestnika, ki je bil agresiven, je pa priznala, da so policistom, potem ko so jih poškropili z vodnim topom, jezikali in jih tudi oklicali za sramoto in izdajalce naroda.
Ker Ljubljano, sploh imena ulic in trgov, slabo pozna, ni znala povsem natančno opisati svojega gibanja, je pa že med preiskavo predala več posnetkov dogajanja. Posnela jo je tudi kamera policistov iz skupine, v kateri so bili obtoženi, tako da ni dvoma, da je bila tudi na Kongresnem trgu, kjer naj bi obtoženi neupravičeno streljali z bombometom.
Zaradi solzivca so jo oči pekle še zvečer, naslednji dan pa ne več.