Frank Palmer je v slovenski črni kroniki najbolj znan v povezavi s tatvino zlatih palic, vrednih skoraj sto tisočakov, in ženskimi pajkicami z njegovim DNK na njih, ki so jih leta 2015 našli na kraju zločina. V nekaj mesecih naj bi odsedel zaporno kazen za to veliko tatvino (in še za neke druge prejšnje grehe), a se utegne zgoditi, da se bo (kmalu) znova znašel za rešetkami. Tokrat zaradi tablet. Policisti so ga namreč pet let kar s tiralico iskali zaradi odrejenega pripora v prej omenjenem primeru (zlate palice), nanj pa po naključju naleteli na predlanski dan žena, ko je sredi Ljubljane naredil prometni prekršek. Bil je na kolesu, s seboj je imel kovček. Ob pregledu so v njem našli 300 tablet flormidal, ki vsebujejo prepovedano drogo midazolam. Tožilstvo 57-letniku zaradi količine zaseženega blaga očita neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Kako se bo zagovarjal v tem primeru, ni znano, saj na včerajšnjem predobravnavnem naroku do izreka o potencialni krivdi sploh ni prišlo. Potem ko je obtoženi jasno in glasno izrazil nezadovoljstvo s prisotnostjo novinarjev na obravnavi, je rdeči karton pokazal še svojemu dosedanjemu zagovorniku Borisu Grobelniku. »Rad bi mu preklical pooblastilo, saj se ne moreva uskladiti o obrambi,« je pojasnil sodnici Urški Čebela, ki mu je za lov na novega odvetnika dala dva meseca časa.

Zadetek na loteriji

Palmer je stari znanec policije in sodnih dvoran, nazadnje smo o njem poročali v zvezi že prej omenjeno krajo zlatih palic, za kar v preteklosti ni priznal krivde. Novembra 2015 je iz sefa hiše v ljubljanskem Podutiku izginilo več kosov nakita, zlato in še moška ura, spravljena v predal v kopalnici. Skupno vrednost plena so ocenili na več kot sto tisoč evrov, Franka Palmerja pa so na kraj zločina postavile, če verjamete ali ne, ženske pajkice. Nanje je med pospravljanjem razdejanja po tatvini naletela lastnica hiše, jih odnesla na policijo, nekaj mesecev pozneje pa je analiza na Nacionalnem forenzičnem inštitutu pokazala, da gre za Palmerjev DNK. Njegov primerjalni vzorec iz leta 2003 so namreč imeli shranjen v policijski računalniški evidenci. »Verjetnost, da gre za njegovo sled, je tako velika, da če bi s takimi možnostmi igral loterijo, bi zadel glavni dobitek,« je bil o ugotovitvah ujemanja prepričan Mihael Muster z NFL. Sled je našel na predelu stegen na notranji strani pajkic. Druga sled je bila tako fragmentirana, da se je ni dalo določiti in posledično tudi ne ugotoviti, čigava bi lahko bila. Možno je, da sta bili na kraju zločina prisotni še celo dve drugi osebi. A čeprav so se o nezakonitosti DNK-dokaza prerekali več let, je konec leta 2021 sodnik Bernard Tajnšek Palmerja obsodil na dve leti in pol zapora. A ker je imel Palmer na vesti še stare grehe – v času tatvine zlatih palic je bil na prostem izhodu iz zapora – je izrekel enotno kazen trinajstih let in treh mesecev. Po naših informacijah se mu bo ta iztekla čez tri mesece.