Pred dobrimi tremi leti se je na ljubljanskem sodišču začelo odmevno sojenje zaradi zavarovalniških goljufij. Govorili smo o veleprocesu, saj se je tudi potem, ko sta dva obtoženca krivdo priznala (in dobila pogojno kazen), na zatožni klopi še vedno gnetlo 28 ljudi. Toliko, da je moralo zaradi takratnih ukrepov, povezanih z nevarnostjo okužbe s koronavirusom, hkrati potekati v dveh razpravnih dvoranah ljubljanske sodne palače na Tavčarjevi. Kasneje, aprila 2021, so se preselili v veliko dvorano Gospodarskega razstavišča – šlo je za prvo sojenje v prostorih, ki so jih morali najeti ravno zaradi take množice obtožencev hkrati. Po vsem tem času se sojenje zdaj končuje. V tamkajšnji mali dvorani, kajti od množice obtožencev so ostali le še štirje: Zdenko Žinkovič in Gregor Krašnja, domnevna glavna akterja goljufij, ter še dva prijavitelja škod. Zoper vse druge je tožilec Matej Peterca obtožbo zaradi pomanjkanja dokazov že umaknil.
Še vedno pa vztraja, da naj bi Žinkovič, lastnik mengeškega podjetja Avto A-Ž, ki se ukvarja s popravili, vzdrževanjem in trgovino z avti ter njihovimi deli, in cenilec pri Zavarovalnici Triglav Krašnja na goljufiv način omenjeno zavarovalnico oškodovala za okoli 140.000 evrov. Pod drobnogled je vzel 99 škodnih dogodkov na avtih v letih od 2012 do 2015, ki so se večinoma pripetili v Ljubljani, Domžalah, Mengšu, Trzinu, Vodicah, Kamniku in okolici. Zelo pogosto na parkiriščih. V sodelovanju z Žinkovičem in Krašnjo naj bi soobtoženi v poslovalnici Zavarovalnice Triglav v Trzinu, kjer so imeli sklenjena avtomobilska zavarovanja, prijavljali poškodbe vozil, ki se niso zgodile oziroma se niso zgodile tako, kot so opisovali. Žinkovič naj bi na primer navajal, da je kupil dele in jih zamenjal na vozilu, čeprav jih ni. Ali pa jih je na primer zamenjal, čeprav to ni bilo potrebno. Krašnja pa naj bi škodo priznal, čeprav je vedel, da ni ustrezna resnici.
Ena oseba, šest prijav
Prijavitelji škode so v kazenskem postopku trdili, da ob prijavi škode niso lagali in da se je vse zgodilo tako, kot so opisali. Da bi to razčistili, je primere preučil tudi sodni izvedenec, potem pa je tožilec zaradi pomanjkanja dokazov zoper prijavitelje škodnih dogodkov (razen dveh) obtožbo umaknil. Ugotovil je, da bo težko dokazal, da so s sodelovanjem pri goljufiji pridobili kakšne finančne koristi.
Da vsi soobtoženci, zoper katere je bila obtožba umaknjena, s spletkami niso imeli čisto nič, bi sicer težko rekli. V včerajšnjem končnem govoru je na primer tožilec omenjal osebo, ki je v kratkem času prijavila kar šest škodnih dogodkov, njena sorodnika pa še dodatne tri. Enkrat je prijavila, da ji je med vožnjo v vetrobransko steklo priletel kamen, preostalo škodo na avtu pa naj bi ji neznanci povzročili na raznih parkiriščih. Glede stekla je Krašnja uradno odobril, da ga je treba zamenjati, kar naj bi Žinkovič storil. A sodni izvedenec je ocenil, da sploh ni bilo poškodovano ali pa vsaj ne toliko, da bi ga bilo treba zamenjati. Šibkost tega dokaza sicer je, da avta v tistem stanju ni videl, ocene je lahko podajal le na podlagi fotografij iz škodnega spisa zavarovalnice. Kar velja tudi za vse preostale primere. Kar zadeva druge škodne prijave na vozilu prej omenjene osebe, pa naj bi šlo po izvedenčevem mnenju le za poškodbe (črne, modre, rdeče ali kakšne druge barve sledi), ki bi jih lahko odstranili zgolj s čiščenjem in poliranjem. Zamenjava delov, ki jo je odobril cenilec, torej ni bila potrebna. Žinkovič naj bi jih sicer v nekaterih primerih res zamenjal, drugič pa je za to samo izdal račun, storitve pa ni izvedel, trdi tožilec.
