Na štiri leta zapora ter tri tisoč evrov stranske denarne kazni je bil pred sodnim senatom, ki ga je vodil ljubljanski okrožni sodnik Martin Jančar, zaradi davčne utaje in pranja denarja še ne pravnomočno obsojen nekdanji podjetnik, 45-letni Sašo Škvorc iz Kamnika. Sodišče mu je naložilo še, da v dveh letih od pravnomočnosti sodbe davčni upravi vrne tudi 314.000 evrov neupravičeno vrnjenega DDV, ki je bil nakazan na račun zavoda Arena B52, katerega direktor je bil.
Obtoženi, ki se je na sodišču zagovarjal ob pomoči odvetnika Petra Kobentarja, se je kar nekaj let uspešno skrival pred slovensko roko pravice, nato pa so ga februarja letos prijeli na otoku Tenerife, ki je del španskih Kanarskih otokov. Slovenija ga je iskala zaradi izogibanja kazenskemu postopku, saj je tožilstvo zoper njega že aprila 2014 vložilo obtožnico zaradi davčne utaje in pranja denarja. Španija ga je izročila Sloveniji, zdaj je v priporu v Ljubljani, kjer bo počakal na pravnomočnost sodbe.
Sostorilec že obsojen
Obtoženi je očitke tožilstva zanikal, sodni senat pa je ugotovil, da ima dovolj dokazov, in ga obsodil na leto dni zapora manj, kot je v zaključni besedi predlagala tožilka Jerneja Pielick. Tožilstvo je obtoženemu očitalo, da je kot zakoniti zastopnik zavoda Arena B52 posredoval lažne podatke o obsegu in vrednosti dejansko opravljenih dobav blaga v Sloveniji. Na podlagi fiktivnih, tudi do 900.000 evrov visokih računov naj bi davkarijo preslepil za 638.000 evrov. Ves ta denar je bil namreč v obliki vrnjenega DDV nakazan na račun zavoda.
Po prepričanju tožilstva je Škvorc dva zneska kot posojilo nakazal podjetnici Ireni Vrtačnik iz Vodic (287.600 evrov) in družbi Sporočilo 14 (320.000 evrov), katere lastnik je bil Tomaž Režek. Skoraj 300.000 evrov je banki z enega od obeh računov, kamor je bil nakazan denar od davčnega organa, uspelo še pravočasno blokirati, kje je končal preostali denar, za zdaj ni znano. Znano je, da so dan po Škvorčevi aretaciji policisti v Španiji aretirali še Ireno Vrtačnik, ki naj bi se v Španiji družila s Škvorcem, in jo prav tako izročili Sloveniji. Tudi ona je pristala v priporu, vendar zaradi druge zadeve kot Škvorc. Slovenija jo je iskala zaradi nastopa leto in šest mesecev dolge zaporne kazni zaradi goljufije. Vrtačnikova je bila sicer prav tako med obtoženimi v zadevi davčne utaje in pranja denarja skupaj s Škvorcem in Tomažem Režkom, vendar je kasneje tožilstvo obtožnico zoper njo umaknilo, Režek pa je bil že pred leti zaradi pranja denarja obsojen na nekaj manj kot dve leti zapora.
Počutil se je grešnega kozla
Še pred zaključnimi besedami in izrekom sodbe je sodišče kot pričo zaslišalo še Ireno Vrtačnik. Povedala je, da je od Škvorca res na račun podjetja prejela 287.600 evrov, vendar naj bi šlo za bančno posojilo, ki naj bi ji ga v tujini uredil Škvorč. O davčni utaji in pranju denarja ni vedela nič, saj ji je Škvorc v Španiji, kjer sta se srečala, povedal, da je grešni kozel in da nima nič z očitki, ki jih je tožilstvo navedlo v obtožnico.
Priča Boštjan Đorđević, ustanovitelj zavoda Arena B52, preko katerega naj bi prali denar, Škvorc pa je bil njegov direktor, je na sodišču povedal, da ga je Škvorc pred leti vprašal, ali ima z davkarijo vse urejeno in ali je davčni zavezanec. Ker naj bi imel še neke neporavnane davčne obveznosti, ga je prosil, da odpre zavod Arena B52, kar je tudi storil. O kaznivih dejanjih ni vedel nič, Škvorc je bil direktor, on je odprl bančni račun podjetja, vse je on vodil in podpisoval. Za uslugo, da je odprl podjetje, mu je obljubil 6000 evrov, vendar mu jih nikoli ni dal.