Na 16 let in deset mesecev zapora je bil obsojen moški, ki mu je tožilstvo dokazalo tri kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in eno kaznivo dejanje spolnega nasilja. Takrat komaj 12-letno deklico, hčerko njegove tedanje partnerice, je prvič posilil, ko je bila njena mati čez noč v bolnišnici. Zlorabil jo je ponoči, medtem ko sta dva mlajša otroka, ki sta bila prav tako doma, spala. Že pred tem naj bi jo tudi otipaval in ji kazal pornografske posnetke, kasneje pa je pod vplivom alkohola in drog svoji partnerici celo predlagal, da naj se jima njena mladoletna hči pridruži pri spolnih odnosih.
Zlorabljal naj bi jo predvsem zjutraj, preden je odšla v šolo, sicer pa ob koncih tednov ali v času počitnic. V nekem obdobju sta namreč imela stike le ob koncih tednov, saj je delal v Avstriji.
Hudo travmatizirana
Spolni nasilnež, ki je bil v času sojenja tudi v kazenskem postopku zaradi nasilja v družini, se je ves čas zagovarjal kot nedolžen. Za »nastali cirkus« je krivil dekličino mater, ki da mu je z lažnimi prijavami poskušala odvzeti starševsko pravico in mu prepovedati stik s (skupno) hčerko. Partnerico je krivil tudi, da ga je prevarala, in pojasnjeval, da je imela težave z bivšim partnerjem, pred katerim jo je sam branil. Tudi sicer naj bi jo nekdanji partner, ki je vmes že umrl, posilil in ji zlomil roko. Po njegovi smrti pa naj bi mati zlorabljene deklice očitke uperila proti obtoženemu, da je izvajal psihično in fizično nasilje nad otroki in celotno družino ter celo nad psom.
Za ljubljansko okrožno sodišče, nato pa tudi ljubljansko višje sodišče in pred kratkim vrhovno sodišče kljub temu ni bilo dvoma, da obtoženi sodi za zapahe. Sodišče se je ob tem oprlo na izpovedi žrtve in drugih prič (matere, babice, prijateljice, zdravnika), DNK, ki so ga našli na dekličinem modrcu … Dekle je pregledala tudi izvedenka klinične psihologije in pri njej ugotovila tako znake kot tudi posledice spolne zlorabe, posttravmatsko stresno motnjo s hudo stopnjo travmatiziranosti, ki se je razvila zaradi večkratne in večletne spolne zlorabe. Klinična psihologinja je pri žrtvi med drugim zaznala burno čustveno reakcijo, ko jo je soočila s tem, da obtoženi krivdo zanika, sicer pa tudi čustva sramu in gnusa. Deklica je bila sicer konfliktnemu in nestabilnemu okolju izpostavljena tako v primarni družini kot tudi v obdobju, ko je bila njena mati v partnerski zvezi z obtožencem.
Pri zdravniškem pregledu poškodb deklice sicer niso našli, vendar je sodišče pri tem upoštevalo, da je bila pregledana približno šest mesecev po zadnji spolni zlorabi.
Visoka kazen povsem primerna
V pritožbi na višje sodišče, nato pa tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je obramba vložila na vrhovno sodišče, sta obtoženi in njegov zagovornik zatrjevala več postopkovnih nepravilnosti, ki pa jim na sodišču niso sledili. Tudi visoka izrečena kazen je prestala sito višjih instanc.
»Ni mogoče upoštevati samo spremenjenega statusa obtoženca in spremenjenega življenja obtoženca, ko mu je izrečena takšna kazen, potrebno in pravično je upoštevati tudi žrtev, saj ji je bila povzročena velika škoda in ji ni bilo prizaneseno skozi daljše časovno obdobje, posledice obtoženčevih ravnanj pa bo očitno čutila še kar nekaj časa, saj so daljnosežne in hude,« so v sodbi zapisali višji sodniki. Poudarili so, da je šlo za kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj, s katerimi obtoženec niti ni odnehal sam, temveč šele, »ko je dovolj moči in poguma za to zbrala sama oškodovanka in ga razkrinkala, tudi za ceno razbitja družine, ki ji je ves čas predstavljala veliko vrednoto, in za ceno osebnega razgaljanja, ki je zanjo v najstniških letih dodatno predstavljalo hudo breme poleg že stopnjevanega spolnega nasilje obtoženca nad njo v različnih oblikah«.