Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu se je včeraj začelo sojenje Mateji N., ki naj bi bila storila poskus kaznivega dejanja umora, ko je 12. januarja lani okoli druge ure v enoti za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor poskušala zahrbtno umoriti S. H. Z vzglavnikom naj bi bila pristopila do njene postelje in jo, spečo na hrbtu ter z rokami in nogami, privezanimi na posteljo, skušala zadušiti, saj ji je vzglavnik pritisnila na obraz.
Ni ji želela hudega
Da so jo, ko so S. H. privedli v sobo, zbudili, nato pa zaradi njenega smrčanja ni mogla spati, se je pred petčlanskim senatom pričela zagovarjati Mateja N. Povedala je, da se ji je res približala z vzglavnikom, a ji ni želela nič narediti in je ni hotela umoriti. Takoj sta posredovala tudi zdravstvena tehnika, ki sta jo nato privezala na posteljo. Prav tako je poudarila, da je bila pod vplivom zdravil – naštela je pet različnih pomirjeval – zato ni točno vedela, kaj počne, pa tudi, da se ni počutila dobro in varno. Da jo moti smrčanje in ne more spati, naj bi bila že pred tem povedala zdravstvenemu tehniku. S S. H. sta sicer stari znanki, ki sta se drugače dobro razumeli, je še dejala.
Zaslišali so še sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. Mladena Vrabiča, ki je izdelal izvedeniško mnenje in nato še dopolnitev. Da bi odrasla oseba, nevajena takšne terapije, ki jo je prejela Mateja N., sicer spala, a ker že vrsto let prejema tako visoke odmerke, nanjo nimajo takšnega učinka kot na povprečnega človeka, čigar telo ni navajeno na predpisana zdravila, je na sodišču razlagal Vrabič. »Mateja N. se je znala pravočasno ustaviti, vedela je, kaj počne, njena psihološka reakcija je bila normalna, želela je samo doseči, da ima mir in zaspi,« je med drugim povedal in dodal, da Mateja N., ki jo pozna iz prejšnjega primera, za katerega prestaja zaporno kazen, ni duševno motena, ampak ima osebnostno motnjo, za sabo pa vrsto incidentov, hospitalizacij, zato bi jo morali zdraviti drugače. Ob podatku, da naj bi bila Mateja N. že pred dogodkom alarmirala zdravstvenega tehnika, je Vrabič dejal, da so očitno neodzivni na apele uporabnikov in da se takšni primeri tam zgodijo prepogosto. Na zaslišanju je povedal še, da je med stranskimi učinki klopiksola, ki ga je pred tem prejela, tudi motorična zavrtost. Zaposleni na forenzični enoti, ki so bili zaslišani kot priče, kakšnih posebnosti to noč niso zaznali, sledili naj bi bili protokolu, ki velja za takšne primere.
Odvetnik ne najde oškodovanke
Glavna obravnava se bo nadaljevala 3. novembra letos, ko bodo zaslišali še oškodovanko S. H., ki je pooblaščeni zagovornik še ni našel in ji zato ni mogel izročiti vabila na sojenje, prav tako bodo zaslišali zdravstvenega tehnika, ki naj bi bil prvi pristopil in posredoval. Senat je še odločil, da bodo zaradi dvoma o prištevnosti Mateje N. in nejasnosti v izvedeniškem mnenju pridobili mnenje novega izvedenca.
