Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v nekdanji Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi. Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 z začetkom festivala Magnus, ki ga je pod naslovom Homoseksualnost in kultura organiziral Škuc-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji, LGBT-skupnost v Ljubljani pa je ob tej priložnosti v mestnem muzeju postavila razstavo Prostori gibanja.
Klubski prostori na Kersnikovi
S festivalom Magnus je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Prizadevala si je za ustvarjanje varnih in trajnih prostorov srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. »Osemdeseta so bila moja leta. Odpirali smo vprašanja o človekovih pravicah, pravicah LGBT-skupnosti. Klub K4 je bil tudi moja prva zaskvotana stavba. Tam se je začela bitka za pravice. Tudi prva parada ponosa, ki smo jo organizirali v Ljubljani, je potekala v času mojega županovanja. Zato sem vesela, da lahko danes vidim ljudi, ki so bolj sproščeni, kljub temu da je še veliko zavor v družbi,« je na odprtju razstave Prostori gibanja LGBT-skupnosti v Ljubljani povedala nekdanja županja Ljubljane Vika Potočnik. »Ponosna sem, da nas je zdaj več, ki vemo, zakaj je ta zgodba tako pomembna tudi za demokratizacijo in večjo demokratičnost družbe.«
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko se je zgodilo, da dveh njenih pripadnikov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je dogodek denimo postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora drag skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Sprejeti in razumeti razstavo
Vsi ti mejniki so predstavljeni tudi na razstavi, ki sta jo pripravili kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana Corinne Brenko ter pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. »Vendar pa razstava ni zgolj zbirka slik in besed. Je opomin na pot, ki jo je skupnost prehodila, in na boj za enakost in pravice vseh, za kar si je vedno prizadevalo LGBT-gibanje v Sloveniji, ki se je začelo oblikovati v 80. letih prejšnjega stoletja. In to v času, ko je bila drugačnost pogosto obremenjena s strahom in stigmo,« pa je spomnil tudi Blaž Vurnik, vodja kustodiatov in kustos za novejšo zgodovino. Vsaka zgodba, ki jo delijo udeleženci gibanja na razstavi, nas opominja, da nič priborjenega ni varno pred poskusi ponovnega preizpraševanja predsodkov, diskriminacije in nasilja. »Sama razstava je vpogled v zares bogato dogajanje, ki je bilo v večini nevidno, a je prispevalo k temu, da smo kot družba danes boljši, je prostor navdiha,« je še povedal Vurnik in povabil obiskovalce razstave, da si jo ogledajo in jo doživijo. Kot jo je z veseljem pozdravila Salome, ki je v kratkem standup nastopu opisala svojo pot z Raba do odra v K4, takrat še kot Nenad. In tudi obiskovalec razstave Christian Reinhardt, ki je skupaj s partnerjem muzeju za potrebe razstave podaril nekaj predmetov. »S partnerjem Marjanom sva za razstavo prispevala plakat, na katerem smo s hčerko Zoro sodelovali v kampanji kot gejevska družina ob prvem referendumu, ki se je imenoval Za vse družine. Prav tako sva posodila nekaj stvari brata Rudija, ki je bil med prvimi didžeji v K4. Med predmeti so tudi kasete, ki mi jih je posnel oziroma na katerih je glasba, ki jo je vrtel v klubu. Posodila sva tudi njegove slike, ki jih je za gejevsko revijo Revolver posnel znani fotograf Frank Fiedler,« je povedal Reinhardt. Razstava bo na ogled še vse do 23. marca 2025.
