Znesek, ki ga morajo starši plačati za varstvo otroka v javnem vrtcu, ni odvisen samo od prihodkov. Razlikuje se tudi glede na kraj bivanja. V večjih občinah, kjer so prihodki, standard življenja in tudi stroški višji, pa vrtčevsko varstvo ni nujno dražje. V Ljubljani in Mariboru denimo je strošek za starše skoraj najnižji med mestnimi občinami, najvišji pa v Velenju in Kranju. Starši dveletnika v Ljubljani za vrtec plačajo od 50 do 420 evrov, v Velenju pa od 79 do 540 evrov. Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije, nam je pojasnila, da se polna cena programa izračuna po enotni in predpisani metodologiji.
Največji strošek, ki vpliva na oblikovanje cen, je strošek dela. »Zaposleni vsi prejemajo plače v skladu s sistemizacijo plač v javnem sektorju. Do razlik v deležu, ki se ga nameni za plače zaposlenih, prihaja tudi zato, ker je v posameznem vrtcu lahko zaposlenega več osebja z daljšim stažem. Zaradi napredovanj in dodatka za delovno dobo je strošek zaposlenega z več delovne dobe višji kot strošek začetnika,« je izpostavila sekretarka in spomnila, da so stroški dela letos narasli tudi zaradi povišanja plač v javnem sektorju. Na ceno vplivajo še stroški materialov in komunalnih storitev, kot so ogrevanje, elektrika, voda, pa tudi čiščenje, tekoče vzdrževanje prostorov, zavarovanje ter didaktična sredstva. Vključen je tudi strošek prehrane, ki pa se na podlagi pravilnika odšteje od stroška, če otrok manjka v vrtcu. Drugi dejavnik, ki vpliva na ceno programa, je pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Ta med drugim določa število oddelkov glede na starost in število otrok, prav tako pa tudi število strokovnega, tehničnega in administrativnega osebja.
Politična odločitev
V Velenju so cene vrtcev zvišali s prvim januarjem, v Ljubljani pa so cene vrtcev nazadnje zvišali oktobra 2023. V začetku tedna je ljubljanski župan Zoran Janković napovedal, da bodo junija ponovno preučili, ali strošek, ki ga plačujejo starši, pokriva cene vrtcev. A polna cena vrtca je v Ljubljani že zdaj najvišja, 732 evrov, medtem ko znaša v Velenju z že vštetim zvišanjem plač okroglih 700 evrov. Za prehrano je treba odšteti 52 evrov v prestolnici in nekaj čez 32 evrov v Velenju. Razlika v ceni je rezultat odločitve mestnega ali občinskega sveta. Občine lahko namreč samostojno odločajo, da financirajo popust do določenega odstotka, in temu lahko pripišemo takšno nihanje cen med občinami.
»Cene vrtcev za starše se med občinami razlikujejo predvsem zaradi različne višine subvencij in ekonomske cene programov, ki jih določajo občine. Občine z višjimi prihodki lahko ponudijo večje subvencije in s tem omogočijo nižje prispevke staršev,« je pojasnila Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. Država je sicer dvignila povprečnine za občine, s čimer naj bi ublažili breme podražitev za starše. V Združenju mestnih občin pa so že pred tedni opozorili, da so povprečnine za tekoče leto izračunane brez upoštevanja novega plačnega sistema. Pri tem so dodali, da so večje občine prikrajšane: »Dvig povprečnine ne pomeni enakega dviga sredstev za vse občine, temveč mestne občine prejmejo izrazito manj sredstev na prebivalca, hkrati pa so nesorazmerno bolj obremenjene zaradi večjega števila javnih uslužbencev, vključno z večjim številom zaposlenih v vrtcih.«
Država mora ublažiti rast cen
Po stališču skupnosti občin bi moralo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poskrbeti, da bremen višjih plač in inflacije v vrtcih ne bi nosile občine oziroma starši. »Ministrstvo je edini pristojni organ za spreminjanje normativov in standardov v vrtcih. Če država priznava nujnost dodatnega financiranja zaradi višjih plač v domovih za starejše, bi morala enako ravnati tudi pri vrtcih, saj gre prav tako za javno službo. Namesto prelaganja odgovornosti na občine in posledično na starše bi moralo ministrstvo sistemsko zagotoviti ustrezno sofinanciranje povečanih stroškov.«
Tudi v skupnosti vrtcev si prizadevajo, da bi ministrstvo postavilo bolj jasne pogoje in določbe, saj pravilnike občine različno interpretirajo. Prav tako so opozorili na nejasne normative za svetovalne delavce, saj velikokrat breme za otroke s posebnimi potrebami pade na starše.
