»V ponedeljek so bile razmere zaradi vetra nekoliko zahtevne, zadnja dva dneva pa sta bila odlična za letenje,« je zjutraj povedal pilot Josef Schwaiger iz avstrijskega podjetja Wucher Helicopter, ki je izvajalo odvoz dreves. Za takšno delo, je še dodal pilot, je potrebna odlična ekipa. Na tleh so to profesionalni plezalec, njegov pomočnik in delavci, ki ob sečnji deblo pripravijo za odvoz.
Pilotiranja helikopterja za spravilo dreves se je Schwaiger izučil v Wucher Helicopter, kjer dela že približno 15 let. »V našem podjetju imamo poseben program šolanja za to operacijo. Poteka v štirih stopnjah s kratico Heslo (Helicopter external sling load operations, kar zajema različne operacije helikopterskega prevoza zunanjega tovora, op. a.), pri čemer spravilo dreves spada v četrto, zadnjo, najbolj zahtevno stopnjo,« je še pojasnil pilot, ki ima za sabo že precej sečenj s helikopterskim spravilom. Te so namreč ponekod v tujini že uveljavljene, med tem ko je to v Sloveniji novost.
Operacija visokega tveganja s helikopterjem
Kot je pojasnil vodja Oddelka pilotov v Letalski policijski enoti (LPE) Igor Podjed, sečnja s helikopterskim spravilom velja za posebno nalogo visokega tveganja. Zato je za njeno izvajanje treba izpolniti posebne pogoje. »Operaterji helikopterjev za takšno delo potrebujejo posebno dovoljenje javne agencije za civilno letalstvo. Za to nalogo pa mora biti pilot tudi posebej izšolan,« je še pojasnil Podjed ter ob tem dodal, da v Sloveniji nimamo letalskega podjetja, ki bi se ukvarjalo s tovrstnimi operacijami. Piloti se za tovrstne operacije izurijo v podjetju, ki te naloge izvaja. »Poleg formalnega šolanja za pridobitev licence se pilot šola za posamezni tip helikopterja kot tudi za posamezne naloge, kot so denimo reševanje, gašenje in drugo,« je še povedal Podjed. Ter dodal, da so pri izvajanju nalog s helikopterjem pomembne izkušnje, da se v zahtevnih situacijah – kot je denimo bilo decembrsko reševanje madžarskih planincev v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je helikopter vozil prav sogovornik – pilot pravilno odloči. Za kar pa je po Podjedovih besedah potrebno vsaj pet let prakse. Kot je še pojasnil, so piloti helikopterjev LPE za izvajanje policijskih nalog, med katere sodijo reševanje in gašenje, med drugim izučeni tudi za operacije helikopterskega prevoza zunanjega tovora (Heslo) prve in druge stopnje, ne pa tudi tretje in četrte.
Sledijo še redna arboristična dela
Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana (MOL), bodo v naslednjih dneh na brežini še pospravljali veje in opravljali manjša ročna dela, povezana z gozdnim redom. Obenem bodo potekala še redna arboristična vzdrževalna dela nad potmi in parkirišči. Predvidoma jutri bo helikopter v brežino dostavil le še strojno opremo za vrtanje sider za montažo podajno-lovilne mreže in visokonatezne ograje.
Kot so še sporočili z MOL, so dela, ki jih je izvajal konzorcij družb Tisa s partnerjema Monterra in Flycom Aviation, potekala v skladu z načrtom. Čeprav se je zgodila delovna nesreča. Danes, prav zadnji dan, se je med sečnjo odlomil del drevesa in zdrsel po grajskem pobočju do hiše na Mestnem trgu 8. Po navedbah občine poškodovan ni bil nihče, nastala pa je manjša gmotna škoda. »Po trenutni oceni je poškodovanih šest strešnikov, del žleba in okenska polica, nastale so tudi manjše poškodbe na fasadi in gradbenem odru ob objektu. Delavci Tise so drevo že odstranili iz atrija, vzpostavili stik z upravnikom objekta in se dogovorili za odpravo škode,« so v sporočilu za javnost zapisali na MOL.
Odziv Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete
Na sečnjo 205 dreves na zahodnem pobočju grajskega griča se je del ljubljanske javnosti odzval s precejšim odporom. Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa so poudarili, da je treba za ohranjanje ugodnega stanja vseh pomembnih vlog urbanih gozdov z njimi aktivno gospodariti na podlagi strokovnih usmeritev. Pri čemer je pomembno presojati hierarhijo vlog urbanega gozda. »V primeru strmih pobočij grajskega griča sta varovalna in zaščitna vloga nadrejeni ostalim vlogam gozda, saj omogočata preprečevanje erozije in neposredne nevarnosti za premoženje, obiskovalce gozda in ljudi, ki pod temi pobočji živijo,« so zapisali. Ter dodali, da je na »strmih pobočjih zato pomembna redna nega gozda v smislu pospeševanja velike gostote mlajših, stabilnih in vitalnih dreves manjših do zmernih dimenzij in odstranjevanja dreves večjih dimenzij, še zlasti asimetričnih in/ali slabo vitalnih, ter takih z znaki poškodb. Na tak način hkrati sproščamo obstoječ pomladek drevja in skrbimo za trajno ugodno stanje varovalne in zaščitne vloge gozda.«