Hitri prsti je projekt modne oblikovalke Tanje Devetak, ki želi bodočim oblikovalcem preko izobraževanj pokazati različne pristope k modnemu oblikovanju. »Letos sem k sodelovanju povabila Niko Ravnik, ki pri svojem delu ustvarja brez tekstilnega odpadka. Tukaj govorimo o »zero-waste«, ki je seveda zelo pomemben, saj v modni industriji kar četrtina tekstila predstavlja odpadek, ki gre direktno v smeti. Gre za kose blaga s katerimi vsaj industrija nima kaj več početi,« je povedala Devetak in dodala, da na delavnicah, ki so namenjene bodočim modnim oblikovalcem, tem omogočijo, da pridejo v stik tudi z drugačnimi rešitvami.
Iskanje rešitev na bolj eksperimentalen način
Tokrat so se na povabilo odzvali dijaki 3. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. V prostorih ljubljanskega Mestnega muzeja jim je Nika Ravnik predstavila koncept, kako iz pravokotnega ostanka nekega materiala, oblikovati oblačilo. »Vsi dijaki so imeli na voljo isti format - majhno lutko, pravokoten kos blaga, škarje za blago, varnostne zaponke, sukanec in iglo. Navodilo so imeli, da kos blaga ne krojijo na klasičen način, ki ga poznajo za obleko. Potrebno je bilo strukturno razmišljati, kako konstruirati dani material in ustvariti nove volumne. Gre za iskanje rešitev na bolj eksperimentalen način,« je razložila namen delavnice Devetak in dodala, da z razmišljanjem in z novimi pristopi dijaki presegajo klasično razumevanje konstrukcije, ki ga poznajo.
Tovrstne delavnice imajo zagotovo pomembno vlogo pri vseživljenjskem učenju. »Ljudje pridejo skozi delavnice tudi do nekega znanja, ki ga potem lahko kreativno nadgradijo. Naučijo se kako vključevati neke nove metode v same izobraževalne formalne procese in kako jih pravzaprav tudi vključiti kot nek del neformalnega razumevanja,« je povedala Devetak in dodala, da je bil izbor Nike Ravnik s svojim nekonvencionalnim pristopom logična izbira.
Nika Ravnik je namreč oblikovalka in kostumografinja, ki se pri svojem delu osredotoča na raziskovanje strukture, teksture in forme oblačil. Njeno delo je zakoreninjeno v trajnosti in vključuje premišljena načela oblikovanja, kot so »zero-waste«, »ena velikost za vse« in vsestranskost. Enostavne geometrijske oblike so osnova njenih oblačil, ki jih skozi eksperimentiranje z detajli spremeni v unikatne, nosljive kose. »Udeležencem delavnic sem želela predati svoje specifično znanje in jih nagovoriti, da pozabijo, kar znajo od klasičnega krojenja, da gredo izven cone udobja in se prepustijo domišljiji z ostankom danega blaga ter iz tega oblikujejo tridimenzionalno oblačilno formo,« je povedala Ravnik in dodala, da je bilo zaželeno, da je končni rezultat čim bolj ekspresiven in izven okvirjev pričakovanega.
Konvencionalne metode krojenja
Obe sogovornici se tudi strinjata, da je vedno več oblikovalcev, ki razvijajo in iščejo nove rešitve za uporabo odpadnega materiala. »Vsak išče svoj oblikovni, avtorski pristop. Nika ima popolnoma svojo konceptualno idejo znotraj svoje blagovne znamke, ki je seveda en mali delček za razmislek. Obema se je zdelo smotrno, da tudi pri mladih ljudeh na katerih bo modna industrija slonela še mnoga desetletja, vzpodbudimo razmišljanje, kako ta kreativni potencial obrniti v neko zelo pomembno kontekstualno zgodbo. Na dolgi rok bo to ključnega pomena, kako oblikovati oblačila z vedenjem, da se že v samem jedru oblikovalskega procesa razmišlja o zmanjšanju odpadka materiala,« je povedala Devetak a hkrati tudi priznala, da to le ni tako enostavno. »To se morda sliši tako, da bomo malo manj urezali v blago. Ne, moda mora sloneti na teh že zelo poznanih konstrukcijskih metodah in ti osnovni kroji, ki jih mi poznamo, so v bistvu razviti brez ideje, koliko odpadkov pri tem nastane.«
Po koncu dobre dve uri dolge delavnice, ko so bili rezultati razmišljanja mladih bodočih oblikovalcev vidni, sta obe mentorici vsakemu posebej tudi podali konstruktivno mnenje. »Zanimivo je spremljati razmišljanje mladih. Veseli me, da imajo predvsem srednješolci iz oblikovne smeri zelo dobro predznanje. Zato so nekoliko boj drzni in tudi ustvarjalni,« je pogovor o delavnicah, ki jih je prepoznalo in tudi podprlo Ministrstvo za kulturo, zaključila Nika Ravnik.
