Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja so se včeraj na različnih lokacijah po Ljubljani vrstili dogodki, ki so opozarjali na duševno stisko predvsem mladih. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila Zveza Anita Ogulin, so skupaj z najstniki spregovorili o pomenu preventive. »Krepitev preventive na področju duševnega zdravja pomeni pogovarjati se, ozaveščati drug drugega, da zmoremo sodelovati, poskrbeti zase, ko začutimo, da nam je težko,« je povedala Monika Erjavec Bizjak, vodja programov s področja duševnega zdravja na zvezi.
Vedno več mladostnikov poišče pomoč
Pri Zvezi Anita Ogulin imajo razvita dva programa, ki ponujata preventivno pomoč za krepitev duševnega zdravja. »V sklopu Verige dobrih ljudi ponujamo brezplačno psihosocialno pomoč posameznikom, družinam. Namen pomoči je celostno opolnomočenje, da bodo zmogli premagovati svoje stiske. Drugi program je namenjen preventivni krepitvi duševnega zdravja in ga izvajamo na način, da organiziramo usposabljanja za zaposlene na šolah in centrih za socialno delo, da lahko oni nato samostojno z uporabniki izvajajo delavnice,« je povedala sogovornica in poudarila, da nikakor ne gre za spregledati stisk odraslih, otrok in mladostnikov, ki so vse večje. »Na nas se obrača vedno več ljudi, tudi staršev otrok, ki iščejo hitro ter učinkovito pomoč za svoje otroke in zase. V povprečju naši terapevti – trenutno po vsej Sloveniji prostovoljno deluje sedemnajst stažistov – vsak mesec izvedejo okoli dvesto terapevtskih ur. Trudimo se, da bi pomagali čim več posameznikom,« je povedala in dodala, da je od začetka letošnjega leta v okviru programa Dobro sem, ki je namenjen krepitvi duševnega zdravja, poseben modul namenjen mladostnikom. »Zavedamo se, da je obdobje adolescence lahko še posebej zahtevno. Naš novi modul, namenjen mladim, je zasnovan tako, da spodbuja njihovo samozavest, izboljšuje socialne veščine in pomaga pri obvladovanju stresnih situacij.«
Vedno več je osamljenih otrok
In ker starejši prevečkrat govorimo o tem, kako se mladi počutijo, so na okrogli mizi spregovorili dijaki. Kajti ne drži, da se mladostniki, ko rečejo »v redu sem«, tako tudi počutijo. Veliko se jih počuti osamljene, potrjujejo raziskave. Poleg osamljenosti narašča nezadovoljstvo z življenjem. »Seveda ni kriva samo družina. Ne more biti, ker danes družina funkcionira drugače, kot je funkcionirala nekoč. Družba gre v svojo smer in starši velikokrat izgubljajo stik z otroki, ker enostavno ne znajo drugače,« je še povedala Monika Erjavec Bizjak in svetovala, da ne gre za prehitro obupati nad otroki.
Frida, Maja in Tian so srednješolci, ki so pripravljeni spregovoriti o problemih, ki jih imajo kot najstniki. Opozorili so, da se mladi neradi pogovarjajo o svojih stiskah, saj so te predvsem med vrstniki tabu. »Mnogi menijo, da so šibki, če bi se hoteli o tem s kom pogovoriti,« je povedala Maja, Frida pa jo je dopolnila, da se je včasih tudi s starši težko pogovarjati. »Ko nas starši vprašajo, kako smo, navadno zavijemo z očmi in rečemo, da smo v redu in da bi radi, da nas pustijo pri miru. Po drugi strani smo potem razočarani in jezni, ker ne pridejo do nas,« je povedala in dodala, da je pogosto pri mladih prisotna tudi osamljenost. »Dejstvo je, da ne vemo, kaj sploh želimo. Zmedeni smo zaradi vseh čustev, ki jih ne znamo izraziti,« je še povedala Frida. Tian pa je poudaril, kako močan vpliv na samopodobo imajo prav družina in vrstniki. »Veliko časa preživimo na spletu, ki močno vpliva na oblikovanje občutkov in osebnih vrednot,« je povedal in spomnil, da so lani na šoli postavili poseben nabiralnik, kamor so lahko učenci, tudi anonimno, sporočali svoje stiske. »Strokovni delavec šole se je enkrat na mesec sestal z dijaki in skupaj z njimi skušal rešiti problem. Na anonimno objavljene stiske pa so odgovarjali na šolskem portalu,« je povedal Tian.
90 resničnih anonimnih zgodb o stiskah otrok
Glavni izvor stisk pri mladih in otrocih je v domačem ter šolskem oziroma medvrstniškem okolju. Z razmahom sodobnih družbenih platform se vedno pogosteje v šolah pojavlja medvrstniško nasilje, zelo pogosto se pri mladostnikih pojavlja tudi občutek osamljenosti in nerazumevanja. In prav o tem pripoveduje devetdeset resničnih anonimnih zgodb, ki so jih na Trgu republike javno izobesili v devetdeset šolskih omaric. Gre za kampanjo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki jo je z umetniško intervencijo podprl svetovno priznani slovenski umetnik Evgen Čopi Gorišek. Omarice bodo na ogled do vključno 11. oktobra.