Etični kodeks za turistične vodnike, agencije, organizatorje potovanj in poslovne subjekte starega mestnega jedra v Mestni občini Ljubljana (MOL) se glasi naslov občinskega dokumenta, ki je dostopen na spletni strani Turizma Ljubljana. Naslavlja tri skupine gospodarskih subjektov, ki na tem območju delujejo. V prvo skupino sodijo trgovci, gostinci in hotelirji ter ponudniki ostalih storitev, v drugo turistične agencije in organizatorji potovanj ter v tretjo turistični vodniki. Kot je pojasnil mestni menedžer Matic Bizjak iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana, so kodeks »sprejeli z namenom, da v en dokument strnemo vse zanje ključne zakonske določbe in določila mestnih odlokov. Ker pa smo k temu dodali še nekatera naša pričakovanja glede odnosa do lokalne skupnosti, kulturne dediščine in narave, smo dokument poimenovali kodeks.«
Eden izmed razlogov za sprejetje kodeksa je po besedah mestnega menedžerja tudi v tem, da se »v starem mestnem jedru prepletajo številni interesi različnih deležnikov, ki občasno medsebojno trčijo. Vsak izmed nas namreč v ta del mestna prihaja z lastnimi zelo različnimi pričakovanji in interesi. Zato gre kodeks razumeti tudi kot neke vrste osnovo za iskanje najmanjšega skupnega imenovalca vseh deležnikov, ki v starem mestnem jedru bodisi delamo, živimo in ustvarjamo.«
V uvodu je na prvem mestu, kjer so nanizani nameni kodeksa, tako zapisano, da je cilj dokumenta zagotavljati pogoje za visoko kakovost bivanja stalnih prebivalcev tega dela mesta. Temu sledi skrb za »pestre vsebine ter prijetno in nepozabno izkušnjo obiskovalcev« ter zatem zagotavljanje ustreznih pogojev za druženje, izobraževanje in poklicno udejstvovanje. Pod četrto alinejo pa je navedeno prizadevanje za stimulativno okolje za poslovanje gospodarskih subjektov. Šele nato sledijo vidiki o univerzalno dostopnem in trajnostnem utripu mestnega središča.
Vsakdan v stari Ljubljani
Prav navedene točke iz kodeksa so tiste, ki se v središču mesta večkrat krešejo in se ob turističnem in komercialnem navdušenju nad Ljubljano velikokrat se zdi, da je dobrobit prebivalcev potisnjena na rob in preglašena.
Vanja Bazdulj, ki v starem mestnem jedru z družino živi dve leti, pravi, da se ji ideja kodeksa sicer zdi dobra, vendar da ni zelo usmerjen k stanovalcem. »Orientiran je v dobrodošlico turistom. Razumem, da marsikatera dejavnost, ki je sedaj, v središču mestna ne bi preživela brez turistov, vendar menim, da bi moralo biti vse skupaj malo bolj osredotočeno na nas.«
Drugačen je pogled Tjaše Malalan, ki v starem mestnem središču živi 23 let in tam tudi dela. Etični kodeks se ji zdi smiselno in premišljeno zastavljen. »Predvsem je poudarek na tem, da bo izkušnja tako meščanov kot turistov pozitivna.« Za vsakdan v starem jedru pravi, da tam rada živi in da je za potrebe stanovalcev dobro poskrbljeno. »Na razdalji največ 15 minut peš od doma imamo vsaj tri otroška igrišča, ki so res lepo opremljena in čista. Trgovina, lekarna, avtobus, vrtec vse je v neposredni bližini … Nedaleč stran imamo tudi center za mlade družine na Mali ulici z izjemnim programom. Parkirišč seveda vedno primanjkuje, ampak sem nad načrti za prihodnost Ljubljane, predvsem nad prenovo tržnice, zelo navdušena,« je svoj pogled predstavila Ljubljančanka, ki do turizma v središču mesta ni kritična in se z navedenim opažanjem občana na spletnih pobudah, da v stari Ljubljani skorajda ni več domačinov, ne strinja.
Poudarja, da je turizem v mesto prinesel »veliko dogajanja in različnih prireditev, ki pa so v osnovi predvsem zanimive lokalnemu občinstvu, saj je program voden v slovenščini. Kongresni trg prav živi z zanimivimi prireditvami.« Kot »manjšo pripombo« je sogovornica omenila le, da večje turistične skupine zaprejo ulice v mestnem jedru, zaradi česar so pogosto težko prehodne. Kar še posebej otežuje vračanje domov z dvema vrečama hrane v rokah. Ob tem je še povedala, da na poti domov z dvoletnikom iz Vrtca pod Gradom na Gornjem trgu srečajo veliko sinovih vrtčevskih sošolcev in sošolk, ki živijo v sosednjih hišah. »Kdaj imam občutek, da je center taka mala vas, kjer lahko vse sosede dnevno pozdravim in z njimi rečem dve besedi. Seveda je kar nekaj stanovanj, ki jih oddajajo turistom, kot v vsakem večjem mestu, ampak nikakor pa ne čutim, da bi to negativno vplivalo na vas.«
Preplet različnih interesov
Mestni menedžer Bizjak je prepričan, da »visoko kakovost bivanja« v starem mestnem jedru v MOL zagotavljajo na različne načine. Na prvem mestu je omenil, da je velik del del starega mestnega jedra zaprt za motoriziran promet, vozi pa brezplačni Kavalir – dobro delovanje te storitve sta izpostavili obe sogovornici.
V nadaljevanju je Bizjak med drugim izpostavil urejanje javnih površin, dodajanje novih vsebin, odvijanje veliko prireditev na javnih površinah, ki so praviloma brezplačne, poleg tega pa je še poudaril, da v središču mesta delujejo številni javni zavodi in kulturne ter izobraževalne ustanove. Omenil je tudi trgovsko in gostinsko ponudbo, za lokale, ki so v občinski lasti, pa je dejal, da jih ne oddajajo »na podlagi tržne logike, pač pa tudi na podlagi njihove ponudbe. Na tak način skrbimo za neke vrste korektiv trga.«
O trgovinah s spominki, ki se množijo v središču mesta, je mestni menedžer povedal naslednje: »Drži sicer, da se je v zadnjih letih odprlo nekaj novih prodajaln s spominki, kar je posledica večjega povpraševanja po tovrstnem blagu. A njihova prodajalna površina je mnogo manjša od tiste, ki jo bo imelo novo nakupovalno središče Emonika in bo v prvi vrsti namenjeno lokalnemu prebivalstvu.«
Polne smeti in usihanje ponudbe za domačine
Zelo drugače kakovost bivanja v starem mestnem jedru ocenjuje stanovalka Vanja Bazdulj, ki ta del Ljubljane, kot pravi sama, sicer »obožuje in bi rada, da tako tudi ostane. Dobro je, da so tujci, to daje mestu širino, vendar ne, da se spodbuja obiske turistov v velikih skupinah, ki zapirajo ulice, da ne moremo niti mimo. Treba bi bilo zmanjšati število turistov in dvigniti kakovost trgovin za vsakdanje življenje. Kot denimo, da je več trgovin z živili, da z lahkoto bivamo v središču mesta in lahko vse opravimo peš ali s kolesom.«
Kot je še poudarila stanovalka, bi bil potreben splošni premislek o tem, kaj domačini potrebujejo. Ob tem je v pogovoru sicer naštela nekaj trgovin, ki ponujajo kakovostne izdelke in nekateri med njimi tudi lokalne. A je dejala, da se ji te ob vseh trgovinah s spominki, raznimi donat krofi in podobno generično ponudbo, zdijo kot nekakšne ostaline. Pogreša tudi različne obrtne prostore, med njimi recimo šiviljstvo. Za tiste trgovine, ki so v starem mestnem jedru še namenjene domačinom, pa je dejala, da kupovanje v njih postaja že skoraj kot nekakšna odgovornost, da bodo sicer izginile.
Pri tem je opozorila še na težave s podzemnimi zbiralnicami odpadkov: »Večinoma so preveč polne, da bi lahko vanje odvrgel smeti.« Kritična pa je tudi do oglasnih zaslonov v Stari Ljubljani in glasbe, ki jo je mogoče v decembrskem času slišati na tamkajšnjih ulicah. »Počutim se, kot da sem v Disneylandu ali v nakupovalnem centru,« je še strnila Vanja Bazdulj. Ter še dodala, da ji marsikateri Ljubljančan v zadnjem času reče, da se izogiba središča mesta, ker ni več lokalnosti. »Ne počutijo se več udobno, umikajo se iz središča, na robove in to je nekaj, kar se zaradi navala množičnega turizma dogaja veliko evropskim mestom. Ponudba v središču je predraga in generična,« je bila jasna sogovornica. x
