Dogodek, ki so ga poimenovali flashmob, opozarja na pomen svobode branja in dostopnosti knjig. »Z desetminutnim skupnim branjem odlomkov iz knjig, ki so bile v različnih obdobjih ali okoljih prepovedane, cenzurirane ali drugače omejevane, želimo spodbuditi razmislek o pomenu odprtega dostopa do različnih zgodb, idej in pogledov. Knjige smo izbrali med deli s police prepovedane knjige na portalu Dobreknjige, ki so bile zaradi družbenih, političnih, verskih ali ideoloških razlogov v določenih okoljih prepovedane ali nezaželene,« so pojasnili v Mestni knjižnici.
Izbrali so tri klasike s tematske knjižne police. »Fahrenheit 451 Raya Bradburyja o sežiganju knjig za zatiranje kritičnega mišljenja, 1984 Georgea Orwella o totalitarnem nadzoru nad resnico in knjigo Ericha Marie Remarqua Na Zahodu nič novega o kruti resničnosti vojn. Za branja smo izbrali knjige, ki so bile iz političnih, verskih ali drugih razlogov prepovedane oziroma cenzurirane ali pa se prepovedanega dotika njihova vsebina,« so predstavili in dodali, da vse tri knjižne klasike s svojimi ostrimi družbenokritičnimi in protivojnimi sporočili razgaljajo mehanizme oblasti in spodbujajo kritično misel.
Nekatere knjige niso več samoumevne
»Prepovedane knjige so zanimive predvsem zato, ker prinašajo ideje, ki izzivajo prevladujoče predstave svojega časa. Vprašanje svobode branja je vedno tudi vprašanje, kdo lahko v določenem času in okvirih zgodbe pripoveduje in kdo jih ne sme. Vsak seznam prepovedanih knjig je zame tudi seznam vprašanj, o katerih se v določenem času ne želijo pogovarjati,« je povedala Tatjana Pristolič, vodja Centra za promocijo branja.
Delovanje Mestne knjižnice je še posebno pomembno v času, ko se v svetu spet pojavljajo seznami prepovedanih knjig. »V MKL verjamemo, da je naloga knjižnic omogočati dostop do različnih znanj, zgodb in pogledov. Knjižnice zato ostajamo križišče zgodb in pogledov, premisleka in dialoga, pri čemer je temelj za boljše poznavanje resničnosti prav različnost glasov, možnost izbire in kritično razmišljanje. Knjižnice so prostor informacij, ki omogoča izbiro in dialog,« so pojasnili.
Nekaj, kar se nam pogosto zdi samoumevno, kar pa nas vedno znova prav s prepovedanimi ali neželenimi knjigami opominja, kako pomembni so svoboda izražanja, dostop do informacij in bralna kultura v vseh obdobjih in družbah, še posebno danes ob zelo hitrem vstopanju umetne inteligence tudi na področje knjig in branja, so prepričani. »Knjižnice prispevamo k temu, da lahko ljudje berejo, presojajo in si oblikujejo lastno mnenje na podlagi širšega nabora informacij in preverjanja virov. Prav zato današnja akcija poudarja, da je svoboda branja ena temeljnih vrednot sodobne, odprte in demokratične družbe,« so sklenili.