"Ljubljanica ni smetišče," je bilo mogoče v soboto na Čevljarskem mostu po mikrofonu večkrat slišati besede voditeljice dogodka, posvečenega čiščenju Ljubljanice. Medtem so se od dopoldneva do zgodnjega popoldneva na mostu nabirale smeti, ki so jih potapljači, ribiči, gasilci, čolnarji, prav tako ob sodelovanju reševalcev, vlekli z dna reke. Električne skiroje, smetnjake, pnevmatike in številne druge odpadke, ki so se znašli v Ljubljanici, so v opomin razstavili na Čevljarskem mostu. Mimoidoči, med njimi tudi nemalo turistov, so se ustavljali, opazovali dogajanje na reki, fotografirali akcijo in se čudili nad kupom smeti. Prav tako so nekateri na dogodek prišli načrtno – zaradi okoljskega in čustvenega vzgiba. "Prišli smo z namenom. Moj oče je bil potapljač in je sodeloval pri teh čistilnicah akcijah. Želela sem, da fanta vidita, kako to poteka, in da dobita občutek, da je treba skrbeti za naravo; da reka ni odpad," je povedala Ljubljančanka Anja Lah. Dodala je, da se spominja, kako je kot mlada spremljala čiščenje Ljubljanice, ko so iz reke vlekli "kolesa, prometne znake, pralne stroje … vse sorte".
"Lažje je, če povem, česa v vseh teh letih nismo našli," pa je o rečnih smeteh, med katerimi se vedno znajdejo tudi železje, kakšen računalnik in plastenke, dejal Miro Potočnik, predsednik Društva za podvodne aktivnosti Vivera, pod okriljem katerega je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana čistilna akcija letos potekala že 35. leto. Sam se po Ljubljanici potaplja že 40 let in pravi, kako je to čudovita reka. Tako v naravnem kot v kulturnem smislu.
Med smetmi več električnih skirojev
"Vidljivost je danes, ker je v zadnjem času zelo malo deževalo, za spremembo zelo dobra in tok je zelo blag. Med večino akcij je bila voda zelo motna, da nisi videl niti stegnjene roke pred sabo," je sobotne idealne razmere za čiščenje Ljubljanice opisal potapljač Denis Resman, ki v teh akcijah sodeluje že 20 let. Na podlagi dolgoletnih izkušenj je dejal, da se stanje, kar se tiče smeti, odvrženih v reko, izboljšuje. Kar potrjujejo tudi podatki. V začetnih letih akcije so smeti, ki so jih potegnili iz Ljubljanice, tehtale 5000 ton, lani 800 kilogramov in letos 886 kilogramov. Pri čemer je bila letos prav zaradi idealnih razmer za potapljanje trasa čiščenja daljša kot ponavadi. Prejšnja leta je ta potekala med Špico in Zmajskim mostom, medtem ko so letos čistili vse od Plečnikove zapornice. Smeti, ki jih potapljači potegnejo iz Ljubljanice, vedno pregleda tudi policija, da preveri, ali se med njimi skriva kakšno dokazno gradivo.
"V vseh teh letih je mogoče opaziti veliko razliko. Nekdaj je bilo tudi veliko stolov iz lokalov, kar gostinci sedaj preprečujejo z vezanjem vrtne opreme. Vsekakor je okoljska ozaveščenost absolutno boljša," je povedal Potočnik. Nekoč so iz Ljubljanice potegnili tudi več kot 30 koles, medtem ko v zadnjih letih prednjačijo električni skiroji za izposojo. In nič drugače ni bilo letos, pri čemer je bil med »posebnimi« najdbami tokrat kip zmajčka. Pred leti so tako v čistilni akciji iz vode potegnili tudi uro z ruske podmornice.
Kulturni program v mestni dnevni sobi
V čistilni akciji je sodelovalo 70 ljudi, med njimi 32 potapljačev iz celotne Slovenije. Čiščenje reke je na Čevljarskem mostu, ki so ga za ta dan spremenili v mestno dnevno sobo, spremljalo tudi kulturno dogajanje. V živo je igral pianist Rok Zalokar, stripar Izar Lunaček je za obiskovalce risal razglednice, otroci so lahko ustvarjali iz odpadnih materialov, edina ljubljanska dežnikarica Marija Lah pa je predstavljala svojo trajnostno, že skoraj izginulo dejavnost – popravilo dežnikov, ki običajno vse prehitro postanejo smeti. Dejala je, da podpira vsakršne akcije čiščenja, predvsem pa preprečevanje nastajanja smeti. "Dežnik je eden od najbolj problematičnih odpadkov, ker je sestavljen iz različnih materialov: poliestra, blaga, lesa, kovine in plastike. Popolnoma ga je treba razdreti, da ga lahko recikliramo. Je pa njegovo blago mogoče zelo dobro uporabiti za torbe in podobno," je povedala dežnikarica.
Akcijo je tradicionalno obiskal tudi podvodni mož. Prireditev so simbolično sklenili s podelitvijo medovitih rož mimoidočim, v zahvalo za skrb za okolje.
Čiščenje Ljubljanice, ki je potekalo s sporočilom, da je reka skupen prostor in odgovornost, je tako zaokrožilo spomladansko občinsko akcijo Za lepšo Ljubljano, ki vsako leto poteka od 22. marca, svetovnega dneva voda, do 22. aprila, svetovnega dneva Zemlje. V njej sodelujejo različna turistična društva in četrtne skupnosti, meščanke in meščane pa s to akcijo spodbujajo k skrbi za zeleno, čisto in urejeno mesto.
