V razstavnem prostoru Zakladnica je do 21. marca prihodnje leto na ogled razstava Sod, ki je v vodi preživel dve tisočletji, kjer je na ogled izjemno dobro ohranjen rimski leseni sod, ki so ga odkrili leta 2020 med arheološkimi raziskavami na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki.
Skoraj 2000 let stara najdba je dragoceno pričevanje o izdelavi in uporabi rimskih sodov v rimskem obdobju, ki odpira tudi vpogled v del življenja tistega časa. Prav tako razstavljeni sod, tudi z ohranjenimi napisi in žigi na njegovih dogah, predstavlja zahtevne sodobne konservatorsko-restavratorske metode, ki so omogočile, da je sicer redka rimska ostalina sedaj tudi na ogled javnosti. Pri čemer pa postopek njegovega ohranjanja še vedno ni zaključen, saj sušenje lesenega soda, ki poteka že od leta 2022, še vedno ni zaključeno in se bo na razstavi tako sedaj nadaljevalo pred očmi obiskovalcev.
Sod, ki je dobil novo vlogo
Pozno poleti 2020 so arheologi Skupine Stik in podjetja Samo Hvalec, s. p., med izkopavanji na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki odkrili izjemno dobro ohranjen rimski leseni sod. Vlažno okolje, v katerem je bil skoraj 2000 let, je omogočilo, da so se poleg lesenih dog ohranili tudi detajli, med njimi napisi, povezani s prvotno uporabo soda. Kot so kasneje odkrili v analizi, je bil sod izdelan po letu 27. pr. n. št. Sestavlja ga 26 približno 1,7 metra dolgih jelovih dog, povezanih z obroči iz viter oziroma šibja.
Kot je dejal vodja del na terenu Matej Draksler iz Skupine Stik, je odkritje arheologe presenetilo, saj gre za redko najdbo, ki je bila povrhu še izjemno ohranjena. »Poleg lesenih desk so se ohranili celo obroči iz šibja, na lesu pa tudi vrezani napisi in vžgan žig. Te podrobnosti nam pomagajo razumeti, kako je bil sod izdelan in kako so ga uporabljali,« je pojasnil arheolog. Dodal je, da je prav tako zanimiva tudi dvojna vloga najdenega predmeta. Ko je sod odslužil svojemu prvotnemu namenu shranjevanja in prevozu blaga, so z njim utrdili stene vodnjaka. Delno so ga zapolnili z apnenčevim gruščem, ki je domnevno služil za filtriranje vode.
Po besedah arheologa pa sta bila največji izziv njegova izkop in dvig, saj je dno ležalo približno tri metre globoko, pod nivojem podtalnice. Poleg tega ga tudi niso mogli v celoti izkopati, saj je del segal z območja izkopavanja.
Antična gradnja
Arheološke raziskave so razkrile tudi način gradnje na območju antične Vrhnike in iznajdljivost Rimljanov. Najstarejše rimske plasti, ki so jih odkrili, segajo v čas cesarja Avgusta. Izkopali pa so ostanke objekta, številne jame in sistem jarkov. »Odkritja razkrivajo, da so morali zaradi visoke podtalnice in poplavljanja Ljubljanice Rimljani zemljišče pred gradnjo osušiti s sistemom jarkov za odvodnjavanje in ga pripraviti na poselitev. V večji zbiralnik vode, povezan z jarki, so pozneje namestili odslužen sod, s katerim so utrdili njegove stene,« so v Mestnem muzeju strnili še dognanja, ki so jih prinesla izkopavanja.
Postopek za ohranjanje lesene najdbe
Kot je pojasnila dr. Katja Kavkler iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer so vrhniški sod konservirali, so arheološke najdbe lesa, ker gre za zelo občutljiv material, ki ga (mikro)organizmi hitro razgradijo, dokaj redke. »Razgradnjo močno upočasni okolje z malo kisika ali brez njega, kjer deluje le malo mikroorganizmov. Eno takšnih okolij je tudi voda. Voda poleg tega, da upočasni njihov propad, tudi ohranja obliko predmeta. Zato tudi večji del konservatorskega postopka poteka v vodnem okolju, saj bi prehitro izsuševanje lahko povzročilo propad predmeta,« je pojasnila strokovnjakinja. Dodala je, da mora biti tudi sušenje kot zadnji postopek celotnega posega zelo počasno in nadzorovano.
Vino v življenju Rimljanov
Kaj je bila vsebina lesenega soda, v kakršnih so Rimljani shranjevali predvsem vino, lahko pa tudi vodo, pivo, kis, garum – ribjo omako, sol, žito, granatna jabolka in jajca, raziskovalci sicer niso mogli zanesljivo ugotoviti. A ne glede na to kustosinja razstave dr. Bernarda Županek iz Mestnega muzeja Ljubljana meni, da gre najverjetneje za vinski sod. »Vino je imelo zelo pomembno vlogo v življenju Rimljanov. Ni bilo zgolj pijača za vse družbene razrede, temveč pomemben del vsakdanjega življenja, gospodarstva, religije, družabnosti in prestiža,« je povedala kustosinja za antiko.
Vendar pa je ne glede na široko prisotnost uživanja vina v rimskem življenju to spremljal tudi pomen zmernosti. To so po besedah kustosinje zelo cenili in tako so vino tudi mešali z vodo, saj je pitje čistega vina veljalo za barbarsko in je bilo zato neprimerno. »Na izgubo nadzora v čemer koli, tudi v pitju vina, so gledali zviška. Pravi Rimljan se je znal zadržati v vseh stvareh in pomen umirjenosti je veljal tudi za druge stvari v življenju.«
