Slonica Ganga v Živalskem vrtu Ljubljana velja za pravo legendo. K nam je iz indijskega živalskega vrta Kanpur prišla leta 1977 in v tem času zamenjala kar nekaj oskrbnikov. Ti so poleg obiskovalcev njena edina družba. »Z Gango sem se prvič srečal kot 15-letnik. Potem je naneslo tako, da sem do služenja vojaškega roka občasno pomagal pri oskrbovanju živali, v začetku 90. let sem se tukaj za nekaj let zaposlil in se leta 2007 vrnil. Ali se bova z Gango skupaj upokojila, pa ne želim napovedati,« je povedal Matija Ramšak, eden od njenih oskrbnikov, in spomnil, da sloni živijo do 60 oziroma 70 let.
Z Gango se še niso kopali
Ganga je iz Indije v takratno Jugoslavijo prišla z ladjo in sprva ni imela doma. Takrat se je mladi veterinar Tomaž J. Geršak zavzel za to, da bi jo pripeljali v Ljubljano. Na Reki je na ladji ostala še nekaj dni, nato pa z vsemi potrebnimi dokumenti s tovornjakom pripotovala do Ljubljane. »Oskrbniki so pripovedovali, da so na Reki pokupili vso zelenjavo in vse sadje, da so za trmasto dveletno slonico naredili špalir od krova ladje do tovornjaka,« je povedal sogovornik in spomnil, da je imela Ganga prva leta svoj prostor za ogrado z morskimi levi.
»Lani je dobila svoj bazen in veselje je bilo res veliko,« je povedal Ramšak. V Aziji se oskrbniki zaradi tesnejšega povezovanja z delovnimi sloni skupaj kopajo v vodi, v ljubljanskem živalskem vrtu pa tega ne počnejo. »Ko bi se Ganga želela skobacati iz vode in se še prej dvigniti na noge, bi se lahko prevrnila na koga od nas,« je v smehu povedal Ramšak, ob tem pa dodal, da jo dvakrat na dan pripravijo do tega, da se uleže in tudi vstane. »Ko sama tega ne bo mogla več početi, bomo imeli resne težave.«
Ramšak vsako jutro ob 8. uri obišče Gango in skupaj opravita trening, s katerim krepita vez ter s triki utrjujeta vaje za namene veterinarskih pregledov. Večina živalskih vrtov trening opravi na način, da si žival in oskrbnik zaradi varnosti ne delita istega prostora. »Še vedno se namreč dogajajo nesreče. Kolega pravi, da to niso nesreče, ampak le stanja, ki si jih oskrbnik zasluži na račun neprimernega ravnanja s slonom v preteklosti,« je povedal Ramšak in nas povabil, da se mu pridružimo v Gangini dnevni sobi. Še prej ji je zaradi svoje in naše varnosti zavezal sprednjo in zadnjo nogo. Glede na hiter odziv Gange in njeno sodelovanje smo hitro dobili potrditev, da gre res za dnevno rutino.
Pri hrani in vodi je zahtevna
Oskrbnik ji je najprej temeljito pregledal ustno votlino, Ganga pa je pokazala vse svoje štiri zobe. Sledilo je izpiranje trobca in s tem zajemanje njene sline. Skoraj vse, kar Ganga danes zna, se je naučila prek igre. Tudi igranja na orglice, ki jih je Ramšak približal njenemu trobcu. »Orglice so bile prva stopnja, s katero smo jo naučili pihati iz trobca. To nam pomaga pri odvzemu brisa za različne bolezni,« je povedal in nas poučil, da je trobec izreden organ, skupek več kot 300.000 mišic. »Azijski sloni imajo na koncu trobca en oprijemalni prstek, afriški dva. To je ena od osmih razlik med afriškim in azijskim slonom. Kako spretni so s trobcem, pa pove podatek, da lahko z njim poberejo šivanko s tal,« je poudaril Ramšak.
Gango vsake tri mesece čaka pedikura – stanjšajo ji podplate in pobrusijo nohte. Vsakodnevna rutina pa je temeljito čiščenje podplatov, da ne pride do vnetij. Za potrebe veterinarskega pregleda Gango vsako jutro temeljito pobožajo za uhlji. »Tam je koža najtanjša in tam je tudi najprimernejše mesto za odvzem krvi,« je razložil njen oskrbnik. Vsako njeno sodelovanje oskrbnik nagradi z briketi, okoli tri kilograme briketov pa dobi še čez dan.
Da ohranja za slonico zavidanja vredno postavo, skrbi nutricionistka. »Ker redijo, že pet let ni dobila banan in oranžnega korenja,« je navodila strokovnjakinje za prehrano predstavil Ramšak in dodal, da zato dobi več druge zelenjave, peteršilj, kar precej cikorije, radič in kitajsko zelje. »Ker sloni spijo samo štiri ure na dan, preostali čas bi pa jedli, ji hrano čez dan odmerjamo. Da jo zaposlimo, ji predvsem v večernih urah hrano tudi skrivamo,« je povedal sogovornik in Gango, ki je med pogovorom s trobcem skušala odpreti omaro, spomnil, da je na njej ključavnica. »Zelo hitro se je naučila odpirati omaro, v katero damo seno in zelenjavo, ki po vnaprej določeni časovnici padeta v poseben predal, ki ji je dostopen,« je sogovornik opisal postopek hranjenja. Pri hrani je Ganga izredno zahtevna – slama ne sme biti preveč sveža, obožuje različne travne mešanice. Tudi veje nalomi na manjše, dobre 20 centimetrov dolge kose, s katerih grize lubje. Poleg tega mora biti voda zanjo vedno sveža.
S šimpanzinjo Mojco do abrahama
Popoldanski čas Ganga rada preživi na prostem. Ko jo oskrbnik ne zaposluje s treningom, rada komunicira z obiskovalci. Najdejo se tudi taki, ki so prepričani, da slonici primanjkuje hrane, in ji zato mečejo različne prigrizke, ki pa zanjo niso zdravi. Ramšak prosi, da tega ne počnejo. »Kaj vse je Ganga že pojedla. Tudi dežnik,« je povedal in kot simpatično zanimivost dodal, da je kar nekaj malčkov Gangi »posodilo« svojo dudo. »Kot da gre za neki obred odvajanja od dude. Oskrbniki imamo v svojih prostorih obešeno že dober meter dolgo vrv, na kateri visijo odvržene dude,« je povedal Ramšak in spomnil, da bodo v živalskem vrtu potekale številne aktivnosti v čast abrahamovki Gangi. »Poleg izdaje posebne brošure smo začeli nagovarjati obiskovalce, da z nami delijo prve spomine na Gango,« je pozval Ramšak in se ob tem spomnil na lani poginulo petdesetletno šimpanzinjo Mojco, ki jo je v živalski vrt sprejel omenjeni veterinar Geršak. Skupaj z Gango sta bili najstarejši oskrbovanki ljubljanskega živalskega vrta.
