»Garažna hiša na Poljanah je bila zgrajena leta 1969 za dimenzije avtomobilov tistega časa. Savin Sever jo je skrbno načrtoval v duhu funkcionalizma in svojega pristopa k arhitekturi, kjer je težil k maksimalni racionalnosti in reševanju potreb stavbe s premišljeno zasnovo konstrukcije. Ta je omogočala fleksibilnost in bila hkrati tudi njen izraz, njena poetika. Takšna je bila vsa njegova arhitektura, garažna hiša na Poljanah je v tem opusu nekoliko specifična, ker s svojo krožno strukturo sledi prometni logiki in s svojo konstrukcijsko zasnovo zelo natančno definira velikost parkirnega boksa,« poudarja Maruša Zorec, arhitektka in profesorica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, ki se ukvarja z varovanjem in prenovo arhitekturne dediščine 20. stoletja. Kot še poudari strokovnjakinja, je pričujoča garažna hiša vrhunski dosežek arhitekture 60. let prejšnjega stoletja in je vpisana v register kulturne dediščine. Pri čemer je v današnjem času, ko se je v veliki meri spremenila primarna namembnost garažne hiše, ključna kakovost stavbe, kar je njena transparentnost, ustvarjena z mrežo iz oken, zaradi praks njene uporabe degradirana.
Že dolgo je z ulice namreč mogoče opazovati preobrazbo Severjeve garažne hiše, kako se je v veliki meri prelevila v skupek individualnih skladišč. Bokse, zgrajene za fičke, stoenke in druge majhne avtomobile iz konca šestdesetih let 20. stoletja, ko je arhitekt Savin Sever zasnoval modernistično garažno hišo na Ambroževem trgu, so s povečanjem števila večjih avtomobilov, ki se v zadnjih desetletjih vozijo po cestah, namesto vozil v veliki meri napolnile razne stvari. Od čolnov in opreme za kampiranje do hobi programov uporabnikov, med njimi recimo miniaturne železnice, kot je povedal eden od dolgoletnih lastnikov dveh boksov v Severjevi garažni hiši, ki je v parkirnem prostoru z dolžino pet metrov, širino na vhodu 1,98 metra in širino 3,8 metra pred leti sicer uporabljal že za parkiranje karavana, sedaj pa tam parkira celo terenca. Za usmerjanje v tesnem prostoru si je na stene položil tanek stiropor, ki ob morebitnem dotiku avtomobila voznika s škripanjem takoj glasno opozori. Prav tako je pot za voznika iz velikega avtomobila ali vanj v majhnem boksu zelo tesna. Čemur se garažist tudi prilagodi: »Saj plašč ali jakno že prej spravim v prtljažnik in tako potem samo srajco umažem.« A ne glede na to Severjevo garažo kot prebivalec Stare Ljubljane zadovoljno uporablja že dolga leta in celo poudari, da to garažno hišo spremlja predsodek, da je le za majhne avtomobile. »Le poskusiti moraš,« še pravi in obenem doda, da avto v povprečju uporablja le enkrat na mesec.
Medtem ko je izkušnja prav tako dolgoletne lastnice garažnega prostora v Severjevi garažni hiši drugačna, saj ima majhen avto, s katerim se vsak dan iz Gorenjske pripelje v službo, ravno zaradi dimenzije garažnega boksa. »Nekateri imajo parkirane večje avtomobile, a predvidevam, da pri tem ne gre za vsakdanjo uporabo, saj si ne predstavljam, da se tam vsak dan izvijaš iz velikega avta.«
Garažna hiša, polna krame
»Ko sem bil najstnik, je bila Severjeva garažna hiša krasna. Bila je nekaj posebnega, poleg tega v mestu praktično ni bilo drugih garažnih hiš. Spominjam se tudi, kako smo se prijatelji s poniji peljali na streho in se potem spustili dol,« o preteklosti stavbe v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pripoveduje Bojan Prosenc, ki je v nadzornem odboru lastnikov in uporabnikov Severjeve garažne hiše. Parkirni boks je njegova mama kupila, ko so stavbo zgradili, in zdaj, ko je že dolgo brez avtomobila, je prostor prazen. »Nekaj časa smo sicer imeli skladišče, vendar ne v takšnem obsegu, da bi se videlo skozi okno, kar smo pozneje pospravili in zdaj nimamo v boksu ničesar. Kot člana nadzornega odbora me moti, kako veliko skladišč je v garažni hiši. Pri tem gre za odgovornost in zdi se mi škoda, da z upravnikom nismo našli nobenega pravnega ali upravnega vzvoda, da bi lastniki pospravili kramo, da ne bi bila stavba videti kot umazano skladišče,« je jasen Prosenc.
V Severjevi garažni hiši je 475 parkirnih prostorov. Kot pravi skrbnica stavbe Doris Lah iz podjetja Habit, so lastniki večinoma fizične osebe, nekaj boksov je tudi v lastništvu podjetij in Mestne občine Ljubljana. Po Habitovih ocenah je v primarni uporabi nekoliko več kot polovica garažne hiše. V precej prostorih, kot razkriva že hiter pogled na stavbo od zunaj, pa ljudje skladiščijo razne stvari.
Kot pravi ena od uporabnic stavbe, je »žalostno gledati, kako nekdaj napredni arhitekturni projekt izgublja svoj namen in se spreminja v neugledno skladišče, čeprav je morda še upanje, da se bo trend obrnil, saj se vedno bolj uveljavljajo električna vozila, ki so nekoliko manjša«. Parkirni prostor je v Severjevi garažni hiši kupil njen oče sredi sedemdesetih let, sogovornica pa ga je pred približno 20 leti za parkiranje uporabljala v študentskih letih. Pravi, da se je tedaj iz kakšnih garaž slišalo bobnanje. »Očitno so tam vadili glasbeniki, kar se mi je zdelo super. Kdo ve, kakšne različne dejavnosti so se tam odvijale skozi leta.« Razloži, da trenutno sami garažo uporabljajo za shranjevanje stvari, ki jih ne potrebujejo prav pogosto, vendar imajo stvari urejene in se navzven nič ne vidi.
Poziv uporabnikom
»Ravno pred dnevi smo lastnikom oziroma uporabnikom ponovno poslali poziv, naj zaradi požarne varnosti pospravijo prostore, kjer skladiščijo stvari. Enkrat na leto organiziramo tudi kosovni odpad in uporabnike o tem obvestimo. A več kot opozoriti jih ne moremo. Pred časom smo vsem poslali tudi dopis Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v katerem so zapisali, naj etažne lastnike opozorimo, da bi bilo treba parkirne bokse malo pospraviti, saj se poraja vprašanje, ali je takšno odlaganje reči požarno nevarno za objekt kulturne dediščino. Lastnike smo tudi takrat pozvali, drugih pristojnosti pa nimamo,« pojasnjuje skrbnica stavbe Doris Lah. Dodaja, da pa jim je uspelo pridobiti 51 odstotkov soglasij lastnikov, da bodo obnovili streho. Pred časom so obnovili že dvigalo in stopnice.
Severjeva arhitektura v svojem prvotnem namenu
»Kritična sem do skladišč v Severjevi garaži, saj stavba nima uporabnega dovoljenja za skladišča in je sprememba njene uporabe s stališča požarne varnosti ogrožajoča za stavbo in vse lastnike. Velik problem pri tem je zasebno lastništvo, saj se je v takih primeru težje dogovoriti,« pravi arhitektka Maruša Zorec. A kot doda, se v razvoju prometa stvari spreminjajo, kar »nam daje upanje, da bodo morda v kratkem v spet uporabi avtomobili, ki bodo manjši in električni ter bo lahko stavba služila namembnosti, za katero je bila zasnovana«.
V preteklosti je bilo za prihodnost Severjeve garaže že več scenarijev. Nekaj časa je bila celo ena od idej, da bi to arhitekturno dediščino podrli. »Savin Sever je bil vrhunski arhitekt, katerega govorica je bila urejen in ponavljajoč red konstrukcije stavbe. Izgubili smo že veliko njegove odlične arhitekture, med njimi Učne delavnice zavoda za slepo in slabovidno mladino, stavbo Tehničnih pregledov AMZS za Bežigradom, Krajnsko sejmišče in Tiskarno Jožeta Moškriča v Ljubljani. Vse bi lahko ob pravočasnem premisleku gostile kakršno koli drugo namembnost. Arhitekti poudarjamo, da moramo Severjevo garažo ohraniti, in verjamem, da je njene kvalitete prepoznala tudi Mestna občina Ljubljana. Javna razprava o njeni vsebini in načinu upravljanja je ključna za njeno prihodnost,« podčrta Maruša Zorec.
Prenavljanje obstoječe arhitekture ali ponovna uporaba namesto novogradenj je v kontekstu podnebne krize tudi ena od najpomembnejših paradigem v svetovni arhitekturi. Pri čemer so za prenovo Severjeve garaže tudi med študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo že nastali različni premisleki – od tega, da bi v modernistični stavbi nastal hostel, hiša eksperimentov in podobno. »A stališče arhitekturne in spomeniške stroke je, da je najbolje, če stavba ostane v prvotni rabi, vsaka nova vsebina bo zahtevala večjo višino stavbe, kar bi lahko bila težava zaradi konstrukcijske logike te hiše.« Savin Sever, eden največjih slovenskih arhitekturnih modernistov, je namreč garažno hišo zasnoval z višino stropa malo pod dvema metroma. Zaradi predvidene transparence pa so notranji prostori stavbe, čeprav nizki, prav tako edinstveni kot njena zunanjost.
