Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je za šest občinskih svetnikov iz občine Škofljica ugotovila kršitev nasprotja interesov, ker se niso ustrezno izločili iz obravnav zadev, ki so se nanašale nanje ali na njihove sorodnike. Svetniki Bojan Božič, Mojca Brkinjač, Milan Knez, Simona Kostrevc, Damjan Janez Pangerc in Janez Zagorc so v letih 2020, 2021 in 2022 kot občinski svetniki glasovali o lastnih kandidaturah predvsem za članstva v svetih, kot sta svet zavoda vrtca ali Krajinskega parka Ljubljansko barje. KPK je petim svetnikom naložil globo v višini 400 evrov, Božič pa je zaprosil za sodno varstvo, zato njegov prekrškovni postopek še ni pravnomočen.
Večina svetnikov se je pred KPK izjasnila, da niso vedeli, da glasovanje o sebi ni zakonito. Pri tem so s prstom pokazali na mandatno-volilno komisijo in občinsko pravno službo, ki jih ni obvestila, da se morajo izločiti iz glasovanja. V občinskem svetu občine Škofljica je sicer 15 svetnikov.
V KPK so pojasnili, da je dolžnost uradnikov vključno s svetniki, da poznajo zakonske določbe, ki jih zadevajo, v tem primeru zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in določbe o nasprotju interesov. Pojasnili so tudi, da občinske službe kakor tudi sama komisija lahko pomagajo in svetujejo svetnikom. »Vendar tudi sam zakon nalaga dolžnost prepoznavanja in izogibanja okoliščinam nasprotja interesov samim uradnim osebam, v konkretnem primeru občinskim svetnikom,« so bili jasni v KPK. V takšnih primerih bi se svetniki morali izločiti ne le iz glasovanja, ampak tudi iz razprave o zadevah, v katere so neposredno vpleteni oni ali njihovi bližnji.
Občinsko priznanje
»V mojem predhodnem mandatu, to je 2018–2022, člani občinskega sveta nismo bili nikoli seznanjeni z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, niti ni bil ta nikoli omenjen pri nobeni točki dnevnega reda posamezne seje občinskega sveta,« je v izjasnitvi KPK zapisala Mojca Brkinjač, ki je sicer svetnica tudi v tekočem mandatu. Ta je poleg lastnega članstva v svetu zavoda vrtca odločala tudi o sklepu podelitve občinske nagrade sinu. »Plaketa občine Škofljica je le kos papirja formata A4 in znak z imenom. Sam papir in znak občine ne predstavljata nikakršne materialne vrednosti in tudi prejemnik same plakete ne dobi nobene druge finančne ali materialne nagrade, poleg omenjenega,« se je izjasnila pred komisijo, zakaj omenjeno dejanje po njeni oceni ni koruptivno.
KPK pa na drugi strani ugotavlja, da »zasebni interes« pomeni tako premoženjsko kot nepremoženjsko korist, denimo »prednost, usluge, priznanja, reference, status, funkcijo«. Tistega leta je plaketo občine prejel mednarodno uveljavljeni operni pevec Miha Brkinjač. Podobno je tudi o glasovanju o članstvu v svetu zavoda občinskega vrtca zatrdila, da to po njeni oceni zaradi nizke sejnine »ni profitabilno«. Svetnica sicer ni bila izvoljena v svet vrtca.
Dolgoletna praksa
Tudi drugi svetniki so zanikali krivdo in poudarili, da je takšen način glasovanja stalna praksa v občini. Nekdanji svetnik Janez Zagorc je komisiji sporočil, da so v vseh štirih mandatih, ki jih je imel kot svetnik, vedno glasovali po enakih postopkih in da jih pravna služba ni nikoli obvestila, da je s tem kaj narobe. Zagorc je sicer prejel globo tudi zaradi glasovanja o lastni kandidaturi za člana sveta zavoda Krajinskega parka Ljubljansko barje, kjer je trenutno naveden med svetniki.
V vseh primerih je KPK izpostavila, da se morajo funkcionarji izogibati nasprotju interesov in tudi videzu, da bi lahko bili v določenih zadevah nepristranski. Po mnenju komisije je glasovanje o sebi in o svojih družinskih članih težko dojeto kot nepristransko in bi se svetniki morali odstraniti iz obravnave ter o tem obvestiti svet in župana.
Sodniki porotniki brez znanja in interesa
Mojca Brkinjač je glasovala tudi o lastni kandidaturi za sodnico porotnico na ljubljanskem okrožnem sodišču. Pri tej točki se je zagovarjala, da se ni odločalo o sodnikih, ampak le o seznamu kandidatov, ki so bili posredovani sodišču v odločanje. Prav tako je izpostavila, da položaj ne prinaša premoženjske koristi, saj da sodniki dobijo le tri evre nadomestila za pol ure obravnave. »V primeru obravnave, kjer bi bilo moje prisostvovanje lahko kakor koli v nasprotju interesov, pa se moram kot sodnica porotnica izločiti. V predlagano kandidaturo za sodnika porotnika sem privolila le zato, ker me tovrstno področje osebno zanima. Zanima me način obravnave različnih sodnih procesov,« je komisiji še zagotovila svetnica. Za sodnika porotnika je kandidiral, zase glasoval in prejel globo KPK tudi nekdanji svetnik Milan Knez, ki se pred komisijo sicer ni zjasnil. Tako Knez kot Brkinjačeva sta v aktualni evidenci ljubljanskega okrožnega sodišča navedena kot sodnika porotnika.
