Ljubljanska binkoštna cerkev ima svoje prostore ob Celovški cesti, za postajo Stare cerkve pri Stari pekarni Eurokruhek že od leta 1989, ko so kupili staro kmečko hišo in jo obnovili za cerkvene potrebe. V njej se tako verska skupnost v Šiški srečuje že nekaj desetletij, kar v širšem mestnem prostoru doslej z ulice niti ni bilo (lahko) zaznati. Kar se bo spremenilo z novo cerkvijo, ki jo že gradijo na mestu nekdanje stavbe in je njen zaključek predviden čez dobri dve leti. S čimer pa binkoštna cerkev v Ljubljani ne bo dobila le novega sakralnega prostora in centra skupnosti, temveč bo o njeni prisotnosti v mestu to navzven vidno in dobesedno sporočala tudi sodobna sakralna arhitektura. Novo cerkev so zasnovali v studiu Kalamar.
Ker so bili obstoječi prostori cerkve dotrajani in premajhni, saj so potrebovali večjo dvorano za opravljanje verskih obredov, so v skupnosti pred kakšnimi desetimi leti poleg prenove začeli razmišljati tudi o gradnji prizidka. Vendar ker so jim na ljubljanski občini, kot pripoveduje uradna zastopnica Binkoštne cerkve Center Ljubljana Sabina M. Scobie, ki je tudi duhovnica,
takrat svetovali, naj staro stavbo porušijo in zgradijo novo, to pa zaradi načrtovane širitve Celovške ceste, od mesta, kjer je prej stala, pomaknejo za 2,5 metra nazaj. Ob tem so na skupščini članov cerkve, kjer sprejemajo vse pomembne odločitve, pretehtali različni možnosti: ali naj prodajo zemljišče in se preselijo na drugo ljubljansko lokacijo ali ostanejo na starem mestu in zgradijo novo cerkev. Odločili so se, da ostanejo na obstoječi lokaciji.
Sakralni prostor in center skupnosti
Načrt za novo cerkev je tako nastal pred desetimi leti, pripoveduje arhitekt Andrej Kalamar. O tem, kako so se v studiu lotili sodobnega sakralnega prostora, pa odgovarja: »V okolju vsi dobimo zelo veliko referenc o cerkvah, saj je to kultura, ki nas obdaja, in v marsikatero smo že vstopili ter imamo tako neke vtise o tem, kaj je sakralnost. Pri čemer ima katoliški ali protestantski svet neki idiom, neko obliko svetih prostorov, ki se je razvijala skozi čas in ji je v kulturnem prostoru mogoče slediti. S tem da smo se v primeru načrtovanja binkoštne cerkve tega lotili drugače, saj skupnost v svojem delovanju ne poudarja toliko forme, kot imajo bolj kompleksno vsebino dogajanja. Cerkev, stavbo, smo zato zasnovali kot center skupnosti. Sakralnost ni poudarjena na način, kot je to v starih cerkvah, saj kot sem jih razumel, potrebujejo prostor, kjer se ljudje srečujejo, imajo obrede, si izmenjujejo sporočila in se družijo.«
Binkoštna cerkev je protestantska evangelijska cerkev. »Naš nauk temelji na evangeliju, torej Svetem pismu, in nimamo nobenih drugih avtoritet, kot ima na primer Katoliška cerkev poleg Svetega pisma še papeža in tradicijo. Pri nas ni poudarek na instituciji, čeprav seveda moramo imeti neko organizacijo in hierarhijo,« pravi Sabina M. Scobie. Drugačnost pa se vidi tudi v svetišču: »Nimamo nobenih ikon, kipcev, ker ne verjamemo v molitev k njim, temveč v neposredno molitev k bogu v svojem duhu oziroma notranjosti. Imamo le križ, ki je prazen, saj je Jezus vstal,« še razloži duhovnica in doda, da so njihovi obredi, pravijo jim slavljenja, zelo dinamični. Najprej ob inštrumentih v živo, vsi stoje zapojejo nekaj krščanskih sodobnih pesmi, sledi pridiga – v tem času gredo otroci in najstniki k verouku – in zatem se ob kavi ter prigrizkih družijo, kar je pomemben del bogoslužij: da se ljudje srečajo in povezujejo. Nedeljskih bogoslužij se udeležuje okoli 40 ljudi in več, včasih tudi do 70 vernikov. Pastor cerkve je Sabinin mož Chris, Novozelandec, v cerkvenem odboru pa sta še ena duhovnica in starešina. Je pa v cerkvi aktivnih še mnogo prostovoljcev, ki sodelujejo in pomagajo pri različnih opravilih. Sicer pa med tednom v binkoštni cerkvi izvajajo srečanja raznovrstnih skupin – organizirajo srečanje seniork, imajo klub za otroke, najstniška druženja, zajtrk za moške in ustvarjalne delavnice.
Krstilnica za odrasle
Posebnost binkoštne cerkve je tudi krst odraslih, za kar bo v novi cerkvi zasnovan primeren bazen, v katerem se je mogoče potopiti z glavo vred. »Februarja bomo imeli krst in ker tu (za čas gradnje so se preselili na začasno lokacijo ob lokalu Lepa žoga, op. a.) zdaj nimamo krstilnice, bomo to izvedli v Murski Soboti. Pri nas krstimo odrasle, saj se dojenček za to ne odloči sam,« pripoveduje duhovnica. Čeprav formalne meje starosti, od kdaj naprej je krst mogoč, sicer nimajo. Starosti posameznikov, ki se odločijo za obred, so zelo različne: če gre za tiste, ki so odraščali v binkoštni družini, so to lahko zelo mladi, sicer pa se za to iniciacijo odločijo ljudje vse do starejših let. Lani so krstili upokojenko. »Kar nekaj let je iskala – v vzhodnjaških religijah in bila tu ter tam po svetu –, dokler ni končno našla, kot mi pravimo, pravega boga,« izkušnje posreduje sogovornica.
Del nove cerkve bosta tudi knjižnica in kavarna, za katero Sabina M. Scobie pravi, da je želja skupnosti, da bi bila širše odprta. »Želimo si, da bi jo skozi čas odprli za širšo skupnost. Nagibamo se k temu, da bi postala nekakšen krščanski lokal, se pravi s krščansko glasbo in brez alkohola.«
Kamnita zunanjost, ki posnema čipko
V mestni prostor se bo nova cerkev, ki jo bodo zgradili s prispevki in donacijami vernikov, pri čemer v skupnosti vrednosti projekta ne želijo razkrivati, vpela s svojo prepoznavno zunanjostjo – belo kamnito fasado, ki spominja na čipko. Zasnova fasade je po Kalamarjevih besedah povezana s prostorskim kontekstom. »Celovška je avenija, ki so jo v času modernizma zelo ambiciozno zastavili, vendar pa še ni polno zaživela. Ima izrazito dinamiko, ki jo opredeljuje pretok prometa z Gorenjskega v mesto, tu na desni strani je nato Stara cerkev, naprej Tivoli, od koder vidiš grad in mesto,« neposredno okolico cerkve v nastajanju strne arhitekt. Prav vsa ta dinamika pa je prenesena v fasado sakralnega objekta, ovitega v membrano čipke, ki se »nagiba v mesto in s svojo skoraj drevesno strukturo išče stik z njim ter se na koncu zaključi s križem«. Svojo vsebino tako že na daleč in široko sporoča ter se hkrati s svojo »prosojno« zasnovo obrača tudi navzven, v mesto.
