Po treh zaporednih incidentih, v katerih je bila poškodovana tabla v parku med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico, ki je bil pred meseci poimenovan po istospolnem paru, se je med Ljubljančani pojavilo vprašanje, ali je bila tabla morda ukradena. Eden izmed predlagateljev poimenovanja parka po paru, raziskovalec Brane Mozetič, je pojasnil, da naj bi tablo odstranile mestne službe, ki naj bi jo v prihodnjih dneh popravile in obesile nazaj. Na Mestni občini Ljubljana so potrdili, da so tablo odstranili in jo dali v popravilo, o zadnjem dogodku pa naj bi jih obvestila policija.

Po napadih na tablo v parku so v ekipi festivala Lezbična četrt mestne oblasti pozvali, naj nemudoma ukrepajo in park ustrezno zaščitijo. Pristojne službe so pozvali, naj napade raziščejo, vključno z zadnjim, in jih obravnavajo kot sovražni napad. Po naših neuradnih informacijah Mestna občina Ljubljana prvih dveh napadov ni prijavila policiji, za to naj bi se odločila šele pri tretjem napadu. Župan Zoran Janković se s pozivi ne strinja. V torek je namreč izpostavil, da je Ljubljana strpno mesto. Tabla oziroma park po njegovi oceni ne potrebujeta dodatnega varovanja.

Mestne oblasti bi se morale jasno odzvati

»Takšna dejanja razumemo kot homofobna, motivirana s sovraštvom proti skupnosti LGBTIQ+. Verjetno tudi ni naključje, da se je to zgodilo sedaj, ko se je začel mesec junij in skupnost dobi več medijske pozornosti kot sicer,« je povedala Maja Ladič z Mirovnega inštituta.

Po njeni oceni imajo tovrstna dejanja veliko širši in globlji družbeni pomen, prav tako vplivajo na celotno skupnost LGBTIQ+ v Sloveniji. Mestna občina bi se morala, da bi zagotovila varnost oseb LGBTIQ+, javno odzvati na vsak tak napad in s tem storilcem jasno sporočiti, da bo vsako dejanje sovražnega govora ali zločina iz sovraštva tudi ustrezno preganjano in kaznovano. »Za povečanje strpnosti, ne le do skupnosti LGBTIQ+, temveč do vseh družbenih manjšin, pa je treba več pozornosti namenjati vzgoji in izobraževanju. Pomembno je tudi sodelovanje med civilno družbo in javnimi institucijami. Tega je še vedno premalo,« je izpostavila Ladičeva.

Za povečanje strpnosti, ne le do skupnosti LGBTIQ+, temveč do vseh družbenih manjšin, je treba več pozornosti namenjati vzgoji in izobraževanju.

Maja Ladič, Mirovni inštitut

V sklopu festivala Parada ponosa bo v soboto potekal tudi paradni dan. Paradna povorka bo z izhodišča na AKC Metelkova krenila ob 18. uri in se podala do Kongresnega trga, kjer se bo nadaljeval politično-kulturni program. V društvu Ljubljana Pride so zapisali, da ne pozivajo k strpnosti, temveč zahtevajo odgovornost. »Parada ponosa ni le praznovanje identitet, je opozorilo, poziv k družbeni transformaciji in zahteva po sistemski pravičnosti,« so navedli. Zaznavajo tudi vedno več primerov zločinov iz sovraštva, kar bi se lahko odrazilo tudi na sobotni povorki.

Priporočamo