»Na razstavi predstavljamo bogate emonske najdbe, odkrite v arheoloških raziskavah na gradbišču večnamenskega centra Emonika. Med njimi izpostavljamo vitrino z bogatim nakitom iz štirih grobov, kjer so na ogled uhani, med njimi je eden z zelenim kamnom, ki je morda smaragd, ogrlica iz modrih steklenih jagod s srebrnima zankama za zapenjanje, štiri bronaste zapestnice, od katerih imata dve zaključek v obliki kačjih glav, ter prstan,« je razstavo Nova rimska odkritja pod Emoniko: Sledi preteklosti v sodobnem mestu v Zakladnici ljubljanskega Mestnega muzeja predstavila kustosinja za antiko dr. Bernarda Županek.
Ob tem je kustosinja še poudarila, da je na ogled nekaj izjemnih steklenih posod, med katerimi so primerki, ki so v slovenskem prostoru redki, kar recimo velja za čaši z vrezanim okrasom, razstavljeni pa so tudi steklena posoda, ki je služila kot žara, in več balzamarijev. Poleg tega so arheološke raziskave na območju Emonike, ki so potekale lani spomladi in poleti, razkrile veliko keramičnih predmetov, med njimi pa po količini in kakovosti izstopajo oljenke, ki so jih tokrat odkrili v kar 72 grobovih. Emonci so namreč umrlim v grobove pogosto dodajali majhne keramične svetilke na olje, da bi si z njimi svetili v onostranstvu.
Med odkritimi izstopa povsem ohranjena oljenka s podobo gladiatorja, kar je po besedah Bernarde Županek za Emono redkost. Na oljenki je upodobljen murmillo, gladiator, ki se je boril opremljen s ščitom in kratkim mečem; na svetilki je tudi črka P, za katero še raziskujejo, ali gre morda za začetnico njegovega imena.
Več presenečenj arheoloških izkopavanj
Arheološka izkopavanja, ki so potekala pred gradnjo Emonike, so razkrila dele severnega grobišča Emone, ki do zdaj še niso bili raziskani. Severno emonsko grobišče se je raztezalo levo in desno od današnje Dunajske ceste v delu med Kongresnim trgom in Gospodarskim razstaviščem ob cesti, ki je vodila proti antični Celeji. Kot je dejal vodja arheoloških raziskav na gradbišču Emonike Matej Draksler, so ob začetku raziskav vedeli, da lahko pričakujejo, da bodo odkrili vsaj del tega grobišča, a jih je nekoliko presenetila njegova širina, saj so bila ta običajno odmaknjena nekaj deset metrov od glavne ceste, medtem ko so bili v tem primeru zadnji grobovi oddaljeni kar 80 metrov od glavne rimske ceste. Takšno širino grobišča je omogočila stranska cesta, ki so jo odkrili, vodila pa je od glavne proti vzhodu.
Arheologe je presenetilo tudi odkritje novega grobišča na vzhodnem delu raziskovalnega območja s 45 grobovi, kjer so našli najbogatejše pridatke, denimo razstavljeni nakit. »Izjemnega pomena,« je poudaril Matej Draksler, »pa je odkritje rimske razdelitve prostora na kvadratne bloke, tako imenovana centuriacija, s čimer lahko zdaj bolje razumemo tudi organizacijo emonskega podeželja.« Sledov emonske zemljiške razdelitve do zdaj kljub intenzivnim raziskavam namreč še niso našli. Gre za sledove razdelitve kmetijskih zemljišč, ki so jih opravili Rimljani, ko so ta prostor zasedli in zemljo razdelili kolonistom.
Odkrili so 228 emonskih grobov
V arheoloških raziskavah na območju bodoče Emonike so odkrili skupno 228 grobov. Večji del je bilo žganih, ki segajo predvsem v prvi dve stoletji, odkrili pa so tudi skeletne grobove, ki večinoma sodijo v 3. in 4. stoletje. Med najdenimi pridatki so bile najpogostejše keramične in steklene posode, ki pa so se le redko ohranile cele. Pri čemer med pokope z največjim številom odkritih predmetov sodi grob, v katerem so našli 122 žebljičkov, ki so jih v rimskem času uporabljali za utrjevanje podplatov obutve.
Za vsa odkritja, ki jih je razkrila arheološka raziskava gradbišča Emonike, Draksler pravi, da »osvetljujejo Emono, predvsem emonsko podeželje, in nam veliko povedo o prebivalcih Emone, saj so grobišča zelo bogat vir informacij o načinu življenja ljudi in njihovem verovanju«. Razstava o emonskih odkritjih na gradbišču Emonike je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 1. junija, na Krakovskem nasipu pa jo do konca marca dopolnjuje fotografska razstava o arheoloških izkopavanjih na tem območju.
