Vsako sredo ob 15. uri dvorano z mizami namiznoteniškega društva Kajuh Slovan, ki jo upravlja Javni zavod Šport Ljubljana, zasedejo člani društva Kralji ulice. »Seveda boste tudi vi prijeli lopar v roke in se pomerili z nami. Smo dobri, pa vendar pravi amaterji,« so tudi nas pozvali v igro, o kateri smo nekaj osnov na srečo imeli. Po kratkem ogrevanju smo s fotografom že igrali za točke. Zmaga? Seveda je ta šla v roke veliko bolj izurjenim »nasprotnikom«, ki, če se le da, ne izpustijo treninga.
Redna tedenska rekreacija
Kot pove Jean Nikolič, urednik časopisa Kralji ulice, so športne aktivnosti v društvu začeli izvajati v letu 2007 na pobudo uporabnikov, uporabnic, prostovoljcev in prostovoljk. »Začeli smo s pohodi v okolici Ljubljane ter plavanjem na kopališču Kodeljevo. Istega leta se je samoustanovila tudi brezdomna nogometna ekipa, ki je aktivna vse odtlej. Redna tedenska rekreacija v okviru društva vsebuje športno-rekreativne dejavnosti, ki so prilagojene zmožnostim uporabnikov, kot so nogomet, namizni tenis, telovadba za ženske, pohodništvo in gorništvo, šah in občasno košarka ter plavanje,« je povedal Nikolič.
Z različnimi športnimi aktivnostmi sledijo načelom »šport za vse« ter načelom enakih priložnosti, in sicer tako, da spodbujajo in motivirajo uporabnike društva kot tudi prostovoljce k športno-rekreativnim in telesnim dejavnostim. »Leta 2019 sem kot prostovoljka delala pri Kraljih ulice, in tudi potem ko sem se zaposlila pri drugi nevladni organizaciji, v Šentu, smo ostali povezani. Nenazadnje si delimo kar nekaj uporabnikov,« je povedala Tadeja Golob, ki se je za mizo ogrevala skupaj z Ivo Tiso. »Vse življenje sem športnica, za člane društva pa je to ena redkih priložnosti za rekreacijo. Treba je vedeti, da so bili mnogi v mladosti športniki, ki nekako ne najdejo poti nazaj. Tudi zato se mi zdi super, da imajo tako priložnost. Ker je vadba odprta za vse, se nam lahko pridružijo tudi vsi tisti, ki jim finančna sredstva ne dopuščajo, da bi se včlanili v katero drugo aktivnost, ali pa zgolj potrebujejo povabilo, da se nam priključijo,« je povabila Iva Tisa, ki omeni tudi posebno vadbo za ženske, ki jo tudi sama občasno obišče. »Treba je vedeti, da so naši člani pogosto ostali brez socialne mreže, in najlažje se povežeš prav s športom,« je spomnila Tadeja Golob, Nikolič pa je opozoril, da šport sam po sebi ne more doseči socialne vključenosti, a ga lahko uporabimo kot izhodišče. »Za socialno vključenost moramo hkrati ponuditi tudi izobraževalne in zaposlitvene možnosti, varno nastanitev ter priložnosti za sodelovanje v procesih odločanja v varnem, prijetnem in podpornem okolju.«
S pomočjo športa našla notranji mir
Prav 45-letna Iva Tisa je ena tistih, ki se rekreacije ob sredah udeležujejo redno. Članica društva Kralji ulice je že od leta 2017. »Zaradi invalidnosti si dolgo nisem upala na ulici prodajati našega časopisa. Posledice hude prometne nesreče pri devetih letih imam še danes, saj se mi močno tresejo roke. Potem pa me je prijatelj prepričal, da začnem. Zdaj sem vesela, da sem postala del ekipe,« je povedala in dodala, da tudi redno plava, za udeležbo na katerem od pohodov pa še zbira pogum. »Srečna sem in končno sem našla svoj mir. Tudi z ljudmi, pri katerih živim, se dobro razumem. Svoj mir pa poleg rekreacije, ki jo ponuja društvo, najdem v meditaciji,« je povedala, preden nas je pozvala, da se pomerimo v igri.
A na srečo je bilo igrati z Ivo Tiso vsaj za odtenek bolj umirjeno kot sprejeti izziv in se postaviti na drug konec mize nasproti gospoda Sabita oziroma trenerja, kakor ga zaradi let in izkušenj kličejo prijatelji. »Pri športnih aktivnostih društva sodelujem že od samega začetka, saj je bil šport v mojem prejšnjem življenju, če lahko tako rečem, zelo močno prisoten. Odlično sem igral tudi nogomet, a ga za Kralje ulice ne igram. Drugi so veliko mlajši in tudi zato veliko hitrejši,« je povedal sogovornik, ki ga je kruta usoda čez noč postavila na cesto. »Bilo je leto 2018, ko sem v hipu ostal brez vsega, in društvo mi je na samem začetku res veliko pomagalo. »Zdaj sem upokojen in imam veliko več časa,« je priznal, hkrati pa pozval vse, ki bi si radi sredino popoldne popestrili z »resno« rekreacijo, da se jim pridružijo. »Vsak, ki pogreša šport v svojem življenju, je dobrodošel.«
Zato, če imate voljo, predvsem pa pogum, da v roke ponovno primete lopar za namizni tenis, dobrodošli. »Želimo si, da bi v prihodnosti v sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami razvili nacionalno nogometno ligo za socialno izključene ter obudili slovensko reprezentanco, ki bi se udeležila svetovnega prvenstva za brezdomne,« je povedal Jean Nikolič in še dodal, da športna sekcija Kraljev ulice deluje v okviru programa dnevnega distribucijskega centra s terenskim delom za brezdomne.
