Razlog za ukinitev Pedagoško-raziskovalnega centra za konjerejo Krumperk, edinega univerzitetnega centra te vrste v Sloveniji, je bil denacionalizacijski postopek, ki je fakulteto postavil pred zahtevno preizkušnjo. Po več desetletjih delovanja, v katerih je Krumperk postal sinonim za konjerejo, izobraževanje in terapevtsko delo s konji, je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani sporočila odločitev o ukinitvi centra ter o nameri, da se konje, ki tam živijo, odda na dražbo. Takšna odločitev je v javnosti sprožila val ogorčenja in številne pozive k ohranitvi doma konj.
Jahanje, terapije in izobraževalni programi
Med prvimi so se odzvali pobudniki peticije za ohranitev doma konj v Krumperku, ki so v nekaj dneh zbrali veliko podporo študentov, zaposlenih, staršev, ljubiteljev konj in širše javnosti. V peticiji so opozorili, da bi ukinitev centra pomenila konec edinega univerzitetnega prostora, kjer lahko študenti Biotehniške fakultete opravljajo prakso in se izobražujejo na področju konjereje. Hkrati bi bila to izguba za vse, ki so v Krumperku našli prostor za športno vzgojo, jahanje, terapije s konji in izobraževalne programe. Konjeniški center Krumperk je bil dolga leta prostor, kjer so se srečevali otroci, študenti, terapevti in ljubitelji živali, prostor, kjer so nastajale vezi med ljudmi in konji, ki so spreminjale življenja.
V središču pozornosti pa niso bili le programi, temveč predvsem konji, ki so s svojo potrpežljivostjo in nežnostjo več let sodelovali pri izvajanju terapij, športnih dejavnosti in vaj za študente. Zato so številni opozorili, da bi morebitna prodaja na dražbi pomenila za živali izjemen stres in nepopravljivo izgubo njihovega doma. Pobudniki peticije so v svojih javnih izjavah poudarili, da konji niso le lastnina, temveč živa bitja z zgodovino, povezanostjo in vlogo v skupnosti. Ko je novica o ukinitvi centra in napovedani dražbi konj zakrožila po spletu, se je v nekaj dneh oblikovalo gibanje, ki je zahtevalo ponovni razmislek o odločitvi fakultete. Glasovi podpore so prihajali z vseh koncev – od nekdanjih študentov, staršev otrok, ki so obiskovali terapije, do ljubiteljev konj iz vse Slovenije. Krumperk, kot so poudarjali, ni le prostor za jahanje, ampak simbol skrbi za živali, sodelovanja med univerzo in lokalno skupnostjo ter most med znanostjo in sočutjem.
Dražbe konj za zdaj ne bo
V začetku tedna so se pobudniki peticije sestali z vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, da bi skupaj poiskali rešitev. Sestanek je potekal v konstruktivnem in sodelovalnem duhu, vodstvo fakultete pa je prisluhnilo predlogom in pomislekom predstavnikov peticije. Rezultat srečanja je bila pomembna odločitev – dražbe konj za zdaj ne bo. Center in konji tako ostajajo v Krumperku, dokler se ne najde dolgoročna rešitev. Vsi udeleženci srečanja so soglasno poudarili, da morata biti v ospredju dobrobit konj ter iskanje trajne, strokovne in finančno vzdržne prihodnosti za celotno čredo. Ob tem so pobudniki peticije izrazili hvaležnost vodstvu fakultete za pripravljenost na dialog in konstruktivno sodelovanje ter napovedali, da bodo z univerzo še naprej tesno sodelovali pri iskanju rešitev. Njihov cilj je, da Krumperk ostane pedagoško-raziskovalni center, kjer se prepletajo znanje, ljubezen do živali in izobraževanje novih generacij strokovnjakov.
