»V zadnjih letih opažamo porast tovrstnih primerov na javnih površinah, zato jih obravnavamo prioritetno. Kritične točke, kjer se infektivni odpadki pojavljajo pogosteje, spremljamo redno, ob prijavi občanov ali drugih služb pa ukrepamo prednostno, saj gre za odpadke, ki lahko predstavljajo neposredno tveganje za zdravje in varnost ljudi. Naš cilj je, da se tveganje za mimoidoče, še posebej za otroke, zmanjša takoj, ko smo o lokaciji obveščeni. Poleg odzivanja na prijave izvajamo tudi redne obhode lokacij, kjer se takšni odpadki pojavljajo pogosteje,« so še pojasnili v Voki Snagi.
Prav tako je župan Zoran Janković na torkovi novinarski konferenci na vprašanje o problematiki odvrženih igel, ki se pojavljajo na območju Metelkove ulice in Tabora, dejal, naj občani najdene igle fotografirajo in fotografije pošljejo občini, v podjetju Voka Snaga pa jih bodo pravilno odstranili in očistili območje. Kot je še dejal, bodo problematiko reševali tudi z zgraditvijo novega Zdravstvenega doma Metelkova, ki bo vključeval center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Varna soba bi omilila težavo z nevarnimi odpadki
Kot je dejala Bojana Klančar iz Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, je javna uporaba drog v zadnjem času v Ljubljani bolj vidna, ker je v mestu vse manj prostorov, kamor se odvisniki lahko umaknejo. »Včasih so bila skrivališča narkomanov Kolizej, pred obnovo tudi Rog in Cukrarna in na Metelkovi prostor za zidom, dokler ga niso porušili in naredili parkirišča. Zdaj pa je vse to urejeno in uporaba drog je bolj na očeh.« Pri čemer bi po njenih besedah problem v javnem prostoru odvrženih uporabljenih igel in drugega pribora omilila varna soba oziroma veriga varnih sob.
Varne sobe po besedah strokovne sodelavke Stigme prinašajo prednosti tako za uporabnike kot za širšo družbo. »Uporabniki pridejo v čisto sobo, kjer imajo na voljo sterilen pribor za uporabo drog ter nadzor strokovnega osebja v primeru kakršnih koli zapletov. Prednost varnih sob za odvisnike je tudi preprečevanje okužb, kot tudi preprečevanje nevarnih odpadkov po ulicah. Poleg tega se v stiku z uporabniki drog sploh odprejo možnosti za kakšne spremembe in rešitve,« je še o pomenu varnih sob povedala predstavnica društva Stigma. V Ljubljani je v primerjavi z Novo Gorico, kjer varna soba deluje že dobro leto in pol, projekt še vedno v pripravi.
Vse več uporabnikov goriške varne sobe
Goriško varno sobo, ki je del programa zmanjševanja škode na področju drog in zasvojenosti, so kot del dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog, ki deluje pod okriljem Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent, in v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica ter novogoriškim zdravstvenim domom odprli novembra 2024. Med glavnimi cilji programa so preprečevanje predoziranj in zdravstvenih zapletov ter možnost učinkovite obravnave v primeru, če se ti zgodijo, preprečevanje okužb s krvjo prenosljivih bolezni (hepatitis C, hepatitis B, HIV itd.) in bakterijskih okužb, zmanjševanje uporabe drog na javnih površinah, omogočanje stika s posebej ranljivimi in težko dosegljivimi uporabniki ter zmanjševanje stroškov zdravstvenega, socialnega in pravnega varstva, ki so povezani z uporabo prepovedanih drog.
Kot je povedal strokovni vodja programa goriške varne sobe Luka Mrak, se po dobrem letu število njihovih uporabnikov povečuje. »Na začetku je bilo uporabnikov manj in programu nekako niso zaupali v smislu, da bodo podatki posredovani policiji, metadonski ambulanti in podobno. Prav tako so govorili, zakaj bi droge uporabljali v varni sobi, če to že toliko let počnejo na ulici. Počasi se je začelo vzpostavljati zaupanje, kot tudi krepiti zavedanje, zakaj je varna soba dobra. Če je bilo na začetku od dve do pet uporab na dan, jih imamo zdaj okoli 15 na dan,« je izkušnje orisal socialni delavec.
Goriško varno sobo sestavljajo trije prostori. V prvem je sprejemnica, kjer sta medicinska sestra in socialna delavka, katerima uporabnik pove, katero drogo bo uporabil in kako. Ob tem strokovno osebje preveri psihofizično stanje posameznika, ker po Mrakovih besedah v varno sobo vsakega ne sprejmejo. »Če je posameznik vidno omamljen ali v slabem psihofizičnem stanju, ga ne zavrnemo, ampak se z njim pogovorimo, da preprečimo tveganje za njegovo zdravje. Sicer pa dobi material, ki ga potrebuje za uporabo droge. Če jo injicinira, gre v en prostor, če kadi oziroma njuha, pa v drugega,« je razložil vodja goriške varne sobe.