»Kulturno-umetniško društvo Franceta Prešerna je nastalo leta 1919, ustanovili pa so ga primorski prebežniki, ki so v dvajsetih letih odkupili manjše posestvo v Trnovem in na dvorišču kmečke hiše zgradili dvorano,« nam je povedal etnolog Rajko Muršič z ljubljanske filozofske fakultete. Društvo in stavba v Karunovi ulici v ljubljanski soseski Trnovo sta bila skoraj polno stoletje nepogrešljiv del kulturne podobe Ljubljane. »KUD Franceta Prešerna« pa je postal sinonim tako za objekt kot številna društva, dogodke in festivale, ki so delovali pod okriljem tega kulturnega društva. Od leta 2012 je bilo zaradi sprememb v financiranju v rdečih številkah, dolg pa je v petih letih presegel 700.000 evrov.
Leta 2017 je bil objekt prodan družbi Don-Sol, ki je nekaj časa imela program pod imenom Center slovanskih kultur Franceta Prešerna. V začetku je bilo mišljeno, da bi novi lastnik sodeloval z društvom, a je sodelovanje hitro razpadlo. Zadnji dogodek je zabeležen konec avgusta 2021. Od takrat torej več kot tri leta legendarno kulturno in tudi družabno središče Ljubljane sameva. »Po letu 2018, ko smo bili dobesedno vrženi iz hiše, je na Karunovi nekaj časa deloval Center slovanskih kultur Franceta Prešerna, zdaj pa je že nekaj let hiša prazna in zapuščena,« nam je sporočila Mateja Šušteršič, predsednica društva. Pri tem je opozorila, da se 105 let staremu društvu počasi bliža zadnje leto. »KUD bo v kratkem prenehal delovati. Zadnja leta smo se ukvarjali z urejanjem obsežnega arhiva, po sili razmer razseljenega na več lokacij.«
Kulturna dediščina, a ne za društvo
»S propadom KUD in centra slovanskih kultur je Trnovo izgubilo kultno prizorišče, ki je privabljalo staro in mlado. Mesto potrebuje medgeneracijski center in vrnitev Trnfesta. So na vidiku kakšne ideje za prevzem in obuditev tega prav posebnega objekta?« je pred tedni občan na portalu Servis pobude meščanov naslovil vprašanje na občino. Odgovorili so mu, da so na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije naslovili vprašanje glede možnosti, da bi objekt na Karunovi razglasili za spomenik lokalnega pomena, in da še čakajo na odločitev zavoda. Pri tem občanu niso pojasnili, kako bi razglasitev spomenika pomagala oživiti prostor. »Menimo pa, da ima stavba na Karunovi ulici 14 posebno dediščinsko vrednost zaradi svoje vpetosti v skupnostni prostor in umetniško ustvarjanje ne samo v kontekstu Trnovega, ampak tudi celotnega mesta, zato si prizadevamo, da bi objekt s pripadajočim območjem lahko razglasili za spomenik lokalnega pomena. Objekt mora po našem mnenju ostati namenjen skupnostnim aktivnostim in kulturi,« so nam sporočili z ljubljanske občine. Pri tem so poudarili, da so si v preteklosti prizadevali za odkup prostorov od nekdanjih lastnikov, a jim veljavna zakonodaja tega ne omogoča, saj lahko občina prostore odkupi samo za svoje delovanje in za delovanje javnih zavodov, in ne tretjih pravnih oseb.
Oleksandr Donets, direktor družbe Don-Sol, ki je lastnica objekta, nam je sporočil, da iščejo investitorja, ki bi spoštoval in nadaljeval kulturno dejavnost objekta. »Ker gre za specifično dejavnost v javnem interesu, je iskanje investitorja, ki bi bil pripravljen ohraniti tradicijo, toliko težje. Želja je, da najdemo nekoga, ki bo znal ceniti pretekli pomen tega poslopja.«
Moralna dolžnost mesta in države
»Eno najstarejših kulturnih društev pri nas si zasluži tudi posebno obravnavo, če le lahko ponovno oživi, predvsem z obuditvijo svoje, javnosti namenjene kulturne in družbene dejavnosti, kot primer nesnovne kulturne dediščine. Revitalizacija društva z odkupom dolgov bi bila moralna dolžnost mesta in države, ki sta društvo pripeljala do mrtve točke,« je stališče občine komentiral Muršič. Eden od razlogov za finančne težave društva so tudi težave s sistemskim financiranjem. Dodal je, da je celoten stavbni niz skupaj s kulturnim domom in dvorano že vpisan v register kulturne dediščine, zato ni nevarnosti, da bi lastnik objekt spremenil v stanovanja ali kakšno drugo tržno naravnano investicijo. Se pa strinja, da bi si objekt zaslužil status spomenika lokalnega pomena. »Razglasitev celotnega kompleksa kulturnega središča za spomenik lokalnega pomena bi bila glede na stoletni pomen dvorane in javnega prostora ter tudi stavbnih značilnosti dvorane iz medvojnega obdobja vsekakor nujna.«
