Evropska komisija je sporočila, da je Ljubljana zmagala v kategoriji mest z več kot 100.000 prebivalci. Na letošnji natečaj se je prijavilo 83 destinacij iz 24 držav, v ožji izbor pa se jih je uvrstilo 16. Finalisti so svoje dosežke 18. in 19. novembra predstavili evropski žiriji v Bruslju. Ljubljana je v svoji kategoriji tekmovala z uglednimi evropskimi mesti, med drugim Salzburgom, Genovo, portugalsko Brago, danskim Aalborgom in bolgarsko Sofijo.
»Njen pristop k upravljanju podatkov o obiskovalcih kaže, kako lahko destinacije uporabijo nova orodja za inovacije, odgovorno rast in krepitev privlačnosti destinacije skozi vse leto,« so odločitev utemeljili pri Evropski komisiji. Ob tem so posebej izpostavili odlične rezultate Ljubljane na področju dostopnega, trajnostnega, digitalnega in kulturnega turizma.
Od LUV festa do odkrivanja manj znanih mestnih četrti
Med projekti, s katerimi je Ljubljana opozorila nase, je tudi LUV fest, festival ljubezni, umetnosti in vandranja, ki februarja in marca oživlja mesto v obdobju, ko je turistični obisk običajno manjši. S kulturnimi dogodki, razstavami in drugimi doživetji želi prestolnica obiskovalce privabljati tudi zunaj glavne turistične sezone.
Pomemben del turistične strategije je tudi usmerjanje obiskovalcev iz najbolj obiskanega mestnega središča v druge predele Ljubljane. Projekt Kulturne četrti predstavlja ustvarjalnost, kulturno ponudbo in posebnosti posameznih sosesk ter obiskovalcem ponuja priložnost, da mesto spoznajo tudi zunaj najbolj znanih znamenitosti.
Posebno pozornost je žirija namenila dostopnosti turistične ponudbe. Turizem Ljubljana je v sodelovanju z Zavodom Brez ovir ocenil dostopnost več kot 450 turističnih ponudnikov in znamenitosti v Ljubljani ter širši osrednjeslovenski regiji. Zbrane informacije so javno dostopne, ponudniki pa so prejeli tudi priporočila za izboljšave.
Ljubljana se vse bolj opira tudi na podatke. S platformo Ljubljana FLOWS spremlja turistične prihode, prenočitve in zasedenost nastanitvenih zmogljivosti. Od letošnjega leta pri napovedovanju turističnih tokov uporablja tudi umetno inteligenco, kar omogoča boljše načrtovanje in upravljanje obiska.
Priznanje prinaša tudi mednarodno promocijo
Naziv evropske prestolnice turizma ni zgolj simbolično priznanje. Zmagovalni mesti bosta prihodnje leto deležni promocijske podpore Evropske unije, vključno s predstavitvenimi videoposnetki in dodatno mednarodno prepoznavnostjo. Vključeni bosta tudi v evropsko mrežo turističnih destinacij, ki si izmenjujejo znanje in dobre prakse. Evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Tzitzikostas je ob razglasitvi čestital obema zmagovalkama. »To priznanje potrjuje njuno vodilno vlogo na področju trajnostnega in inovativnega turizma, ki prinaša koristi gospodarstvu, obiskovalcem in lokalnim skupnostim. Njun zgled bo navdihnil destinacije po vsej Evropi,« je poudaril.
Španska Calvia, ki leži na Majorki in vključuje tudi znani letovišči Magaluf in Palmanova, je zmagala v kategoriji destinacij s 25.000 do 100.000 prebivalci. Žirijo je prepričala z načrti za preoblikovanje množičnega turizma v bolj trajnosten model, ki bi omogočal turistični obisk skozi vse leto in hkrati bolje upošteval potrebe domačinov.
Med evropsko elito tudi Nova Gorica
Med letošnjimi finalisti je bila še ena slovenska destinacija, Nova Gorica, ki se je za naziv potegovala v kategoriji manjših mest. Čeprav ji zmaga ni uspela, na občini poudarjajo, da je že uvrstitev v finale pomembno mednarodno priznanje. »Nova Gorica je znova dokazala, da lahko s svojo edinstveno zgodbo brezmejnosti uspešno tekmuje z najboljšimi evropskimi turističnimi destinacijami,« je poudarila direktorica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina Erika Lojk.
Letošnja razglasitev pomeni tudi novo poglavje evropskega turističnega tekmovanja. Evropska komisija je namreč dosedanji pobudi Evropska prestolnica pametnega turizma in Evropski zeleni pionir pametnega turizma združila pod skupno ime Evropske prestolnice turizma. Za Ljubljano je priznanje pomembna potrditev dolgoletnih prizadevanj za razvoj turizma, ki ne temelji zgolj na povečevanju števila obiskovalcev, temveč tudi na kakovosti turistične ponudbe, varovanju okolja in vključevanju lokalne skupnosti.