Ljubljanska občina bo v nekaj mesecih objavila obsežen evropski razpis, s katerim bo iskala koncesionarja, ki bi skrbel za vzdrževanje cest in zimsko službo, ter koncesionarja, ki bi skrbel za javno razsvetljavo. Najprimernejša kandidata, verjetno edina, ki imata v državi kapacitete za kaj takega, sta družbi, ki že zdaj opravljata to delo: Javna razsvetljava Ljubljana in Komunalno podjetje Ljubljana (KPL), obe privatizirani javni podjetji. Ti koncesiji izvajata že od leta 2006, iztečeta pa se s koncem letošnjega leta. Ocena občine je, da bo letno vzdrževanje cest stalo okoli 15,5 milijona evrov, javna razsvetljava pa 7,3 milijona evrov. To bi v dvajsetih letih naneslo 452 milijonov evrov javnega denarja.
Pri tem računajo, da se bo zaradi inflacije ta znesek vsako leto povečal za odstotek, kar pomeni, da gre za koncesijo, ki bo v obdobju med letoma 2027 in 2047 gotovo presegla pol milijarde evrov javnega denarja. Proračun občine za tekoče leto se giblje okoli 520 milijonov evrov. »Podeljevanje koncesij za izvajanje gospodarskih javnih služb je v Sloveniji ustaljena in zakonita praksa tako na državni kot tudi lokalni ravni. Občina se za tak model odloči na podlagi presoje, saj je koncesija posebno primerna za dejavnosti, ki zahtevajo specializirano opremo, usposobljeno ekipo ter sezonsko izvajanje, kar je za občino ekonomsko bolj racionalna odločitev,« so podporo tej koncesiji utemeljili v svetniški skupini Gibanja Svoboda. Pri tem so izpostavili, da zakon o gospodarskih družbah zapoveduje obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov izvajalcev, pri čemer se presoja tudi namenskost, učinkovitost in racionalnost porabe javnih sredstev.
Privatizirano javno podjetje
Svetniki opozicije obeh političnih polov, od Levice, Piratov in Vesne pa vse do SDS in NSi, so na zadnji seji mestnega sveta opozorili, da bi ti službi moralo izvajati javno podjetje. Tudi ljubljanski župan Zoran Janković meni, da bi bilo bolje, če bi ti službi ostali v veliki mestni družini, kot pravijo podjetjem v lasti Javnega holdinga Ljubljana. »Ko sem prišel, je bilo to že prodano. KPL se je potem prodajal v stečajni masi in naš holding je dal ponudbo. Če mene vprašate, se mi zdi, da bi bilo bolje, da bi ga imeli. Ampak kar je narejeno, je narejeno,« je komentiral ljubljanski župan Zoran Janković. KPL je iz stečajne mase Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) leta 2015 za 7,9 milijona evrov kupila družba MG Mind bosanskega poslovneža Mladena Milanovića. Kot je povedal župan, je Javni holding Ljubljana ponudil 4 milijone evrov.
Ko smo ga vprašali, ali občina dela analizo uspešnosti izvajanja koncesije, nam je zagotovil, da občinski oddelek za gospodarstvo in promet redno preverja kakovost dela. Nova koncesija predvideva tudi periodično izvajanje revizij izvajanja obeh koncesij.
Maruša Babnik, svetnica SDS, je na drugi strani opozorila, da celovite analiza poslovanja in izvajanja koncesije ni. Prav tako informacije o izvajanju javne službe niso prosto dostopne. »Svetniki lahko le prek ustnih in pisnih svetniških vprašanj dobimo informacije. Zagotovo bi moral potekati sprotni notranji nadzor nad izvedenimi projekti z vidika kakovosti in finančnega poslovanja. Finančni nadzor ni fragmentiran, kar pomeni, da nadzor nad denarjem ni celovit, enoten in povezan, zato nadzor nima popolne slike poslovanja,« je povedala svetnica. Pri tem je dodala, da družba KPL dobiva javna sredstva tudi prek javnih naročil ljubljanske občine. Pri tem je opozorila, da tudi odlok, s katerim je svet potrdil, da se bo pripravil načrt za novo koncesijo, ni vseboval finančnega vrednotenja posameznih delov službe in ga zato svetniki opozicije niso podprli.
Očitki o navitih cenah mariborskega koncesionarja
Pa bi bilo res bolje, če bi za omenjeni službi skrbelo javno podjetje? Mestna občina Maribor ima s svojim javnim podjetjem Nigrad, d. d., sklenjeno koncesijsko pogodbo za redno vzdrževanje in obnavljanje občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin, skrbi pa tudi za javno razsvetljavo. Koncesionar se sooča z očitki o precenjenih storitvah izvajanja javne službe.
Opozicijska SDS je oktobra lani objavila analizo cen Nigrada in jih primerjala s cenami drugih izvajalcev na trgu. Iz nje izhaja, da je Nigradova sanacija asfaltnih vozišč s prevlekami od konkurence dražja v povprečju za 37 odstotkov. Za košnjo ob cestnih robovih in večjih travnatih površinah zaračunava več kot štirikratnik primerljive cene drugega izvajalca iz sosednje občine, talne označbe barva skoraj dvakrat dražje od svojega podizvajalca, pri strojnem pometanju pa je od komunalnega podjetja Snaga dražji za skoraj 350 odstotkov. »Cene morajo biti nižje ali enake, kot so na trgu, ne večkrat višje,« je opozarjala mestna svetnica Ljubica Jančič (SDS) in terjala spremembo modela vzdrževanja cest. Poročilo je novembra obravnaval mestni svet. Mimogrede: predmetno koncesijsko pogodbo z Nigradom je leta 2011 podpisal tedanji župan Franc Kangler, danes predsednik lokalnega odbora SDS.
Konec leta je skupščina Nigrada zamenjala tri nadzornike, Nigrad je dobil prokuristko Polono Rifelj, nekdanjo državno sekretarko v kabinetu takratnega premierja Janeza Janše. Iz mariborskega javnega holdinga so sporočili, da so nadzornike menjali zaradi ukrepov za izboljšanje stanja.
Mesto Maribor medtem zaganja obsežno preplastitev občinskih cest. Do leta 2029 naj bi prenovili okoli 70 kilometrov najbolj poškodovanih cestnih odsekov, kar bo stalo okoli 25 milijonov evrov. Obnovo naj bi prek notranjih naročil udejanjil koncesionar Nigrad.