»Z ljubljanskim železniškim vozliščem se ukvarjamo prioritetno. Cilj je, da bi tovorni promet umaknili iz središča Ljubljane na obrobje. Danes morajo praktično vsi tovorni vlaki čez glavno železniško postajo. Dolgoročno želimo tovor pustiti na obrobju Ljubljane. Strokovnjaki so obdelali dvanajst variant, kako bi to lahko uredili, bodisi nad terenom bodisi pod njim. Prišli so do kombinirane rešitve,« je pred meseci načrte za ljubljansko železniško vozlišče napovedala Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo. Pri tem je pojasnila, da podrobnosti končne rešitve še niso dorečene, trenutno pa premišljujejo o dveh možnosti. »Prišli so do kombinirane rešitve. Se pravi, da bo železnica v Ljubljani v prihodnosti šla deloma nad terenom in deloma pod njim. Dokončne variante še ni, razmišljajo še o dveh možnostih. Smo pa tik pred ciljem, torej določitvijo trase železnice za tovorni promet v Ljubljani. Seveda nas čaka potem še velik napor za uskladitev državnega prostorskega načrta,« je pojasnila ministrica.
Rešitev dorečena še letos
Tudi na direkciji za infrastrukturo so pojasnili, da jih priprava projektne naloge še čaka. »V sklopu izdelave naloge bodo med drugim proučena vprašanja poteka ločenih železniških prog za potniški in tovorni promet ter gradbenih nivojev različne infrastrukture v mestu, proučena pa bo tudi lokacija osrednje tovorne železniške postaje,« so sporočili. Napovedali so, da bodo strokovne podlage in investicijska pobuda predvidoma objavljene v drugi polovici leta. Z začrtanjem trase se torej odpira pomembno vprašanje, kje bo nova tovorna železniška postaja, a tudi tukaj konkretne podrobnosti še niso znane.
Konkretnih »dveh možnosti« poteka trase, ki ju je omenila ministrica, na direkciji niso komentirali. Ministrica je predstavitev pospremila s skico, na kateri so bile zarisane možne povezave. Omenjeno vizualno predstavitev lahko sicer najdemo v javno dostopnem gradivu. V njem lahko tako razberemo, da so preigravali tudi možnost, da bi ves tovorni promet stekel pod zemljo, med drugim tudi pod Rožnikom in Staro Ljubljano. Če bi se odločili za celotno traso na površju, pa bi tovorna železnica Gorenjsko in Primorsko povezala s traso med Rožno dolino in Brdom. »V sklopu naloge je bilo preverjenih več kot dvanajst variant in njihovih optimizacij. Preverjene so bile obvozne proge tako po severni kot po južni strani mesta ter potek skozi mesto oziroma pod mestom,« so pojasnili na direkciji. Pri tem pa dodali, da so se variante preverjale in vrednotile na podlagi prostorsko-urbane primernosti, bivalno-naravnega okolja in okoljske sprejemljivosti. Prav tako so zagotovili, da so upoštevali prometni vidik, gradbenotehnično racionalnost in izvedljivost gradnje, investicijske stroške in ekonomsko upravičenost ter družbeno sprejemljivost.
Kot je omenila ministrica, so se odločili za »koncept mešanih nivojev gradnje«, se pravi, da bo proga šla deloma nad terenom in deloma pod njim. Ta opcija je na skici zabeležena kot neke vrste železniška obvoznica, ki deloma sovpada z avtomobilsko obvoznico. Na skicah sicer »različne variante« niso razvidne.
Tivolski lok bo začasna rešitev
Da je vozlišče resnično dolgoročni načrt države, je očitno že iz dejstva, da država pred tem načrtuje gradnjo tivolskega loka. Ministrica je ta projekt opisala kot kratkoročno in začasno rešitev, dokler se ne zgradi vozlišče, ki bo omogočilo, da tovorni vlaki sploh ne bi več vozili skozi center. »Tivolski lok bo začasna rešitev za naslednjih deset, petnajst let. V tem trenutku imamo projekt, ki je vreden 80 milijonov evrov, kar je za začasno rešitev absolutno preveč. Strokovnjaki iščejo možnosti optimizacije, da bi se projekt izpeljalo za 30 do 35 milijonov evrov. Ekonomski in prometni strokovnjaki so izračunali, da bi takšna vsota še bila upravičena za začasno rešitev, torej do dokončne rešitve, ko bi ves tovor umaknili iz centra Ljubljane,« je zaključila ministrica.
