V ljubljanskem živalskem vrtu so tako živali, ki so vajene zime, kot tudi take iz toplih krajev, za katere je sneg popolna eksotika. Živali, kot so surikate in žirafe, so lahko zunaj, če so temperature nad ničlo, ne piha in tla niso zaledenela. V Živalskem vrtu Ljubljana zato pozimi dnevno spremljajo vremenske razmere. Šimpanzi v ZOO Ljubljana na snegu niso tako razigrani kot običajno. Če želijo, se odpravijo ven, a jim je pogosto premrzlo, zato si hitro premislijo in gredo nazaj noter. Petra Vrh Vrezec, biologinja in pedagoška delavka, nas pouči, da imajo njihove živali zimo sicer zelo rade: »Ne vem, zakaj med ljudmi prevladuje mišljenje, da se pozimi ne hodi v živalski vrt, ker se živali ne vidi. V resnici je ravno nasprotno. Prednost zime je, da je manj ljudi, po drugi strani pa so živali v tem času bolj umirjene. Raje pridejo bližje k ogradam, zato jih lažje vidimo – tudi zato, ker je zaradi snega tu bolj tiho.« Razen ko iz cerkve na Rožniku zadonijo zvonovi. Takrat svoje sirene vklopi posebna podvrsta kanadskih volkov, da odmeva po vsem živalskem vrtu.
Pozimi je ključno, da imajo živali na voljo tople prostore ali zavetje, tiste iz našega okolja pa morajo iti v zimo dobro nahranjene. Biologinja pove, da je treba obiskovalce vedno znova opozarjati, da živali ne smejo hraniti. »Glede tega smo že kar malo obupani, ker pripravljamo toliko opozoril in objav, ljudje pa tega še vedno ne upoštevajo. Te živali niso lačne, za njih skrbi nutricionist. Obiskovalce smo med drugim zalotili, kako so volkove hranili s pasjimi briketi. S hranjenjem na lastno iniciativo ljudje živalim povzročajo samo škodo.«
Prva dama živalskega vrta
Slonica Ganga, ki je lani praznovala 50 let, je ne glede na letni čas najbolj priljubljena žival v živalskem vrtu. Ko smo jo obiskali, nas je zvedavo pogledala iz svojega notranjega prostora. Njena nova pridobitev so silikonske zavese, ki ji omogočajo, da gre lahko večkrat na sneg. »Oskrbnik ji je pred dvema dnevoma postavil snežaka. Nad njim je vedno navdušena! Tudi sicer ima rada sneg,« pojasni Petra Vrh Vrezec. Sloni so zelo inteligentne živali, kar zaposleni v živalskem vrtu zelo dobro vedo. »Ganga pogosto prehiti človeka, zato morajo biti oskrbniki previdni. Naučila se je celo odviti vijak v svoji omari s časovnikom, v katero ji na vsake toliko pade bala sena. Očitno je bila nestrpna in se je od nič hudega slutečega oskrbnika naučila, kako hitreje priti do sena.«
Morska leva aktivna kot zmeraj
Pozimi so najbolj atraktivni severni jeleni, sibirski tiger pa tudi snežne sove, ki so prelepe. Med bolj eksotičnimi sortami, ki očitno nimajo nič proti snegu, so antilope, zebre, kenguruji, emuji in drugi. Med našim obiskom se nista pustila motiti morska leva Jip in Kalle, ki sta spretno in elegantno krožila v svojem zunanjem sladkovodnem bazenu. Njun običajni trening jima je odpadel, saj so jima notri ravno montirali peč. Oskrbnica Lara Kraševec je o njiju povedala: »Kalle je bolj sramežljiv in nezaupljiv do kakšnih novih stvari, Jip nikoli ne komplicira. Kar koli mu predstaviš, takoj pride zraven.« Morska leva na snegu uživata in sta kot dva razigrana psa, le da sta v vodi in brez dlake. Med zimo njuna oskrba ni bistveno drugačna. »Ves čas tudi skrbimo, da imata podeste zunaj vedno odtajane, da lahko splezata gor, ker drugače zmrznejo,« še pojasni oskrbnica.
Zimski dremež
Črnovratim labodom je ribnik zmrznil, zato nimajo zunaj kaj početi. Njihova selitev v notranje prostore je bila videti tako, da so jih oskrbniki objeli, prijeli in odnesli. »Pri tem je vselej pomembno, kakšen kljun ima ptič. Ti labodi imajo zavitega, zato posebna zaščitna očala niso potrebna. Drugače je pri tistih ptičih z ostrimi kljuni, saj imajo navado ciljati v točko med očesi,« razloži Petra Vrh Vrezec.
Še najmanj dela imajo v živalskem vrtu z dvema medvedkama, ki trenutno dremljeta v svojem brlogu. Eno od njiju smo lahko lepo videli, kako spi. Preden nastopi čas hibernacije, poskrbijo, da dobita energetsko bogato hrano, da se lahko »napokata«. Petra Vrh Vrezec pove: »To je sicer delno spanje, na vsake toliko se gresta iztrebit, nakar se sprehodita in potem gresta nazaj v brlog. Zdaj imata upočasnjen metabolizem, zato ne porabljata toliko energije.« V živalskem vrtu nasploh se pozimi čas nekoliko ustavi, kar dobro dene tako živalim kot ljudem.