Ljubljanski župan Zoran Janković je zadovoljen z dosedanjim projektom za zaščito hiš in ljudi, ki stanujejo tik pod pobočjem grajskega griča ob Mestnem in Starem trgu. Po njegovih besedah bodo v prihodnjih dneh na pobočju začeli nameščati zaščitne mreže. Janković je seznanjen z navedbami občanov, ki so nasprotovali sečnji 205 dreves na zahodnem delu grajskega griča. Po družbenih omrežjih se širijo fotografije najstrmejšega dela pobočja, kjer so ostali le drevesni štori, nasprotniki pa občini očitajo, da je izvedla golosek.
Gozdarska inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti, zavrnila je tudi navedbe o goloseku. Po besedah direktorice je Zavod za gozdove Slovenije izdal ustrezno odločbo o dovolitvi poseka na izbranih drevesih. »Za namestitev mrež je treba očistiti teren, saj v nasprotnem primeru montaža teh varovalnih elementov ni možna,« so pojasnili v zavodu za gozdove. Mlada, zdrava in vitalna drevesa na strmih terenih varujejo tla pred erozijo, težka in nagnjena drevesa na istih strminah pa tla destabilizirajo in povečujejo možnost za erozijo, so poudarili.
Za mnenje smo vprašali tudi Geološki zavod Slovenije. Tam so na splošno pritrdili, da mlada in vitalna drevesa res prispevajo k stabilizaciji tal, močan veter ali obremenitev s snegom pa lahko stara, debela in nagnjena drevesa izruva. »Izruvana drevesa že sama po sebi predstavljajo nevarnost, hkrati pa se poveča erozija na razgaljenih površinah ob koreninah,« so dodali v geološkem zavodu.
Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića bo konzorcij izvajalcev z družbo Tisa na čelu v teh dneh na zahodnem pobočju grajskega griča nadaljeval izvajanje ukrepov, s katerimi želijo hiše pod pobočjem ob Mestnem in Gornjem trgu zavarovati pred padanjem kamenja oziroma plazovi. Izbrani izvajalci bodo po naročilu občine na najbolj kritične dele pobočja postavili zaščitne in varovalne podajno-lovilne mreže ter sistem za aktivno stabilizacijo brežine. Dela naj bi končali do začetka marca.
Prvi del ukrepov za zavarovanje stavb pod grajskim gričem je predvideval sečnjo 205 dreves in helikoptersko spravilo lesa, oboje je bilo končano že minuli četrtek. Ta del projekta je po Jankovićevih besedah obsegal manjši delež stroškov. Iz pogodbe, ki jo je občina podpisala s Tiso, je razvidno, da je bilo helikoptersko spravilo lesa ocenjeno na slabih 130.000 evrov. Za vsa dela naj bi občina izvajalcem plačala okoli 1,6 milijona evrov z davkom.
Podoba najstrmejšega dela grajskega griča, na katerem so občinski izvajalci odstranili približno 53 odstotkov dreves (154 od 289 dreves), pa še vedno razburja. Nekateri prebivalci občini očitajo, da je izvedla golosek. Janković se je na to odzval s komentarjem, da je seznanjen z govoricami v javnosti. Kot je poudaril, je projekt leto dni pripravljalo devet strokovnjakov, in dodal, da ima občina vsa potrebna soglasja zanj. Napovedal je, da bodo pred koncem projekta predstavili potek del.
Inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti
Zaradi poseka dreves je gozdarska inšpekcija prejela dve prijavi istega prijavitelja, toda pristojni inšpektor pri preveritvi situacije ni ugotovil nepravilnosti, je zagotovila direktorica gozdarske inšpekcije Urška Ahačič Pogačnik. Ob tem je dodala, da »na grajskem griču ni prišlo do goloseka. Zavod za gozdove Slovenije je izdal ustrezno odločbo o dovolitvi poseka izbranih dreves.« Pojasnila je, da je tako imenovani posek na golo kot način gospodarjenja z gozdom prepovedan. Tudi v Zavodu za gozdove Slovenije so zanikali, da gre za golosek, in ocenili, da se ta izraz v javnosti napačno uporablja. »Posek dreves v najbolj kritični coni A je bil potreben zaradi nameščanja zaščitnih in varovalnih podajno-lovilnih mrež, ki bodo ščitile spodaj ležeče objekte pred padajočim kamenjem. Za namestitev mrež je treba očistiti teren, saj v nasprotnem primeru montaža teh varovalnih elementov ni možna,« so razložili. Tudi v zavodu za gozdove so poudarili, da je občina pridobila vsa potrebna soglasja. »V prihodnje se bo pobočje zaraslo s podrastjo in grmovnim slojem, ki ga bo treba redno vzdrževati,« so dodali v zavodu.
Na občini so nujnost urejanja tega dela grajskega griča utemeljili z zagotavljanjem varnosti. Kot so pojasnili, želijo z ureditvami na pobočju preprečiti erozijo oziroma plazenje materiala proti hišam tik ob vznožju griča. Del občanov pa meni, da bo opravljeni posek še dodatno prispeval k eroziji, saj prav drevesa s koreninskim sistemom ščitijo tla. V zavodu za gozdove so poudarili, da se vloga dreves pri varovanju tal s starostjo in pešanjem njihove vitalnosti zelo spremeni: »Medtem ko mlajša, zdrava in vitalna drevesa na strmem terenu tla varujejo pred erozijo, težka in nagnjena drevesa na tako strmih pobočjih tla destabilizirajo ter povečujejo možnost za podore kamenja in erozijo tal.« Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev je oktobra lani še napovedal, da bodo v tleh pustili od 60 do 70 centimetrov visoke štore posekanih dreves, ker da koreninski sistem posekanega drevesa še nekaj let ostane kompakten in tako drži sestavo približno prvega pol metra tal.
Veter lahko izruva stara, debela ali nagnjena drevesa
Za mnenje glede erozije in vloge dreves pri preprečevanju slednje smo prosili Geološki zavod Slovenije. Tam so dejali, da konkretnih mikrolokacij poseka dreves na grajskem griču ne morejo komentirati, ker tamkajšnjih geoloških razmer ne poznajo natančno. Na splošno pa so zapisali, da »drevesa pogosto pomembno prispevajo k stabilizaciji pobočij. Njihov koreninski sistem deloma varuje pred erozijo in plitvimi zemeljskimi plazovi. Vendar je zelo pomembno, na kakšni kamninski podlagi rastejo, v kakšnem stanju so drevesa – starost, debelina in vitalnost – ter kakšni sta njihova lega in izpostavljenost vremenskim vplivom.«
»Stara, debela ali nagnjena drevesa se lahko ob vremenskih razmerah, kot sta močan veter ali obremenitev s snegom, izruvajo. Izruvana drevesa že sama po sebi pomenijo nevarnost, hkrati pa se poveča erozija na razgaljenih površinah ob koreninah,« so nam razložili v geološkem zavodu. Kot so dodali, verjamejo, da je bil pri načrtovanju zaščitnih ukrepov vključen tudi strokovnjak geomehanik. Iz pogodbe med Tiso in občino je razvidno, da je družba Geologija za občinski projekt leta 2023 izdelala geološko-geomehansko poročilo, lani pa projektno dokumentacijo za izvedbo ograje za zaščito pred padajočim kamenjem.
Del javnosti je sečnjo dreves na grajskem griču primerjal s sečnjo na griču, na katerem stoji ptujski grad. Tam so pred leti posekali vsa drevesa, pozneje pa so se sprožili plazovi. V očeh javnosti naj bi to povzročila prav odstranitev vseh dreves. »Verjamemo, da zainteresirana javnost išče primerjave s ptujskim gradom, saj gre v obeh primerih za grad na vrhu hriba in sečnjo dreves. Vendar pa je pri ljubljanskem grajskem pobočju razlika v tem, da so posekana samo drevesa na skalni pečini, kjer bodo izvajali tehnične ukrepe za zavarovanje brežine in objektov, na preostalem delu griča pa gozd ostaja. Tam bo gozd še naprej opravljal svojo vlogo, s helikopterskim spravilom lesa pa je bilo poskrbljeno, da se niso poškodovali spodnji, mladi drevesni sloj gozda, sosednja drevesa in gozdna tla,« so še sporočili iz zavoda za gozdove.
